KRST OTROKA- vsiljena vera?!
Zanima me koliko vas je takih, ki boste krstili otroka? Glede na to, da pričakujem pritisk v tej smeri, me zanima, kako razmišljate o otrokovi pravici do izbire religije oz. ateizma.
Da ne rečem, kako je so razni starši in tasti/tašče šokirani, ko jim omeniš, da otroka ne boš silil k verouku (naj gre, če sam hoče!). Mene so sicer krstili, ampak včasih razmišljam – s kakšno pravico, mene ni nihče vprašal glede izbire veroizpovedi.
Takole.
Jaz recimo sem ateist. Vsaj kar se tice alahov, bogov in podobne krame. Verjamem v svojo druzino, ce to kaj steje 🙂
Kot otrok sem bil krscen in tega ne jemljem kot nobeno zlo. Nikjer se mi ne pozna, niti nimam nic od tega. Nobene koristi, se manj skode.
Moja hci je krscena. Zakaj tako? Mamica je izrazila to željo, jaz temu nisem nasprotoval. Nikjer se ji ne pozna, od tega zaenkrat se ni mela koristi, se manj skode.
Verouk? Dovolj bo stara, da se bo sama odlocila. Jaz ji tega prepovedal ne bom, se manj jo bom v to silil.
Sam ne vem kaj ti taksna zadeva lahko nudi. Podobno je moje stalisce. Kaksne velike koristi ne, kaksne skode pa tudi ne.
Cerkev? Jaz grem v njo, ker rad pogledam arhitekturo in podobno. Da bi molil v nje. Ne hvala. Pa se znam ne 🙂
Tako jaz, ateist.
Ocka
HOJLA!
Mene so krstili, pa jim zamerim. Zakaj?? Nikoli ni noben hodil k maši, nista se cerkveno poročila. Nič! Zakaj potem to? Zaradi užitka drugih ljudi? Brez veze.
Otrok naj bo vzgajan v veri svojih staršev (ne starih staršev, tet in sosed, a svojih staršev). In če sta starša ateista, potem naj se v to nihče ne umešava. Zaradi babic krstiti otroka je brez veze. Krstiš ga zato, ker v to sam veruješ, ker si pripadnik te vere, se udeležuješ obredov in vseh teh stvari. Ker ti to nekaj pomeni! Pa naj govorijo in silijo kakor želijo! Reči: o tem se ne bomo pogovarjali in konec, vi imate svoje otroke in z njimi ste počeli kar ste želeli, to pa je moj otrok!
Če pa bo otrok čutil potrebo po krstu, obhajilu in vsem tem. Nikoli ni prepozno. Naj bo to njegova odločitev kasneje, tudi če se bo staršem zdelo brezveze. Ko je otrok enkrat polnoleten, bo sam odločal o svojem življenju in seveda tudi o življenju svojih otrok!
LP
Tinkara
Sama sem krscena + vsi ostali zakramenti, partner isto, vendar sina nismo krstil – ja babice in prababice pa vik in krik – vendar je to njihov problem ne moj. Zakaj sva se tako odlocila – ker sva k verouku morala hoditi in ne zato ker bi to zelela, ne hodim v cerkev, ne molim… in kako naj potem otroka krstim, ce sama v to ne verjamem in mu ne bom za zgled?? Odloci se tako kot se tebi zdi prav, ker ko zacnes popuscati pritiskom, se ti nikoli ne ustavijo, le vedno vec je vsega.
Najino punčko sva pa lani poleti hotela krstiti,pa sva naletela na ovira pri župnikih in to zato ker mož nima zakramentov in ker sva kao pred bogom “koruznika”.Men se pa to zdi ena velika svinjarija.Tako najini otroci ne bodo krščeni v svoji fari in daleč naokoli,ampak se bomo jeseni odpeljali na čist drug konec Slovenije krstit otroka.Odločila sva se da krščena bo,naprej pa se bo odločala sama.Prav tako bo z vsemi otroci ki še upam da pridejo v našo družino.Drgač sem pa nad cerkvijo in njihovimi zakoni zelo razočarana.No,tolk o tej temi.
LP,Jasna
Bravo. Oče moj je bil policaj, oz takrat so bili miličniki. Partija. Komunisti . Socializem na višku. Seveda so mene in sestro na skrivaj peljali v sosednjo občino in tri fare naprej na krst. In to je tudi vse. Prvo obhajilo in birma bi bile že preveč tvegane. K verouku nisem niti hotela hoditi.
Pa sem bila stara 15 pa 20 pa danes pri 32 razmišljam enako. Ne bom razlagala predolgo, da je po MOJEM MNENJU (in mnenju mojega fanta) in izkušnjah krščanska vera dvolična, zlagana, prisilna, omejujoča, spodbuja ljudi, da imajo vedno slabo vest, uči bogaboječnosti, da bogatenja cerkvenih dostojanstvenikov in pedofilije ne omenjam. Vera krščanska je v krizi, zgublja na avtoriteti in prepričljivosti. Predaleč je od človeka ali z drugimi besedami, povozil jo je čas. Zato tudi nisem zagovornik cerkvenih porok in krstov.
Piše se leto 2003 in mislim, da je čas, da se bodo lahko vsaj naši otroci o veri sami odločali, če se mi nismo. Namen krsta je tudi v tem (zelo močan razlog) , saj včasih je bil, da so starši otroku zagotovili skrbnika, če bi se staršem kaj zgodilo. Danes skrbništvo ob njuni prehitri smrti lahko uredita z neke vrste oporoko, pa k notarju in je. Mi imamo hčerko, pa ni krščena, pričakujemo še enega, pa ga tudi ne bomo dali krstiti.
Kaj pa babice in dedki pa tetice …… Niti vprašati naju ne upajo, ker vedo da imava svoje mnenje, oni pa niti enega pametnejšega razloga za krst kot to, da se spodobi in da vsi krstijo otroke.
Ne oziraj se na druge. Naredi tako kot mislita vidva.
Sama izhajam iz verne družine in tako tudi z možem vzgajava svoje otroke. Jasno, da so vsi krščeni in tudi v cerkev redno hodimo. Otroke sva krstila zato, ker jih bova v tem duhu vzgajla in ker se sva prepričana, da je to prava pot. Če se bo kateri od otrok kasneje odločil drugače se pač bo.
Glede tega, da naj se kasneje sam odloči za vero ali ne- kako naj se odloči za nekaj kar ne pozna?, tudi v šolo jih pošiljate starši in verjetno ne čakate, da bi se sami odločili ali bojo šli ali ne. Vzgoja lastnih otrok je pač legitimna pravica vsakega strša. Če otrok ne želite krstiti je to vaša pravica – ne pa soliti pameti drugače mislečim. Mislim pa da tudi tistim, ki ste bili krščeni pa ne verujete, krst ni prav nič škodil. Dolžnost vsakega od staršev je, da po svojih močeh vzgaja otroke in jih ima rad pa naj bo veren ali ne.
Ne vem, zakaj takšen halo. Če si verna, ga logično krstiš, če pa nisi, ga pa ne.
Če si torej želiš, da je tvoj otrok vzgajan v krščanski veri, ga boš v tej veri tudi od začetka vzgajala. Tako kot če želiš, da bi se učil igranja violine, ga boš vpisala v glasbeno šolo. Menda se ne bo pri 15 odločal, ali bo šel v glasbeno ali ne, ko bo že prepozno.
Na vse ostale pa res ne vem, zakaj bi se ozirala. Moj prvi je krščen, druga bo kmalu, tudi z možem imava vse zakramente, vendar ne po sili, ampak ker tako želiva in iskreno misliva. V tvojem primeru pa ne vidim razloga…
Lp
Ne razmem, kako lahko krst primerjaš s hranjenjem in oblačenjem. Zame so to dejavniki človeške eksistence, kar pa vera in tovrstni zakramenti sigurno niso!
Mislim, tudi, da se potem nimaš kaj spreobračati, ker itak nikoli nisi bi ZA.
Po moje gre za vsiljevanje neke dogmatične ideologije. Tudi smešno se mi sliši, da vero prejmeš od staršev. V vero te verjetno nekdo lahko prepriča (da začneš verjeti), ne vem pa kako to prejmeš?!
Kaj me muči?!
-S kakšno pravico mi otroka vpisujemo med cerkvene pripadnike?
Oh hvala, ker si mi razsvetlila pogled v financnko konstrukcijo projekta.
Skoda ker ti moram razlozit. Pred obredom ni bilo govora o nikakrsnem denarju, niti ni dobil niti enega tolarja. Ne marke, ne kune, ne lire, ne pezete. Nula. 0. Edino kar smo bili obvezani prinesti, je bilo potrdilo o tem, da ima botra vse zakramente. Zdaj vsaj vem, kaksno cudo so ti zakramenti :). Na koncu mislim, da je dobil nekaksen denar, ne sprasuj me o znesku, ker se mi sanja ne, koliko je bilo. Preprican pa sem, da ni slo za goro soldov, v kar me skusas prepricat ti, ki te ni bilo zraven.
Kje se skrivas, da te ne ukradejo?
Ocka
Meni je prav zanimivo, kako razlicen pomen se daje krstu, pa ne od nas nevernikov, ampak od tistih, ki imajo vse zakramente in bi ja morali vedeti bolje…
V isti sapi otrok MORA biti krscen – obenem pa trdijo, da je to itak vseeno, se bo ze sam odlocil, ko bo dovolj star….NI RES:
S krstom otrok postane kristjan. Sprejet je v katolisko Cerkev. Postal je katolik. Ceprav se seveda sam tega se ne zaveda, je nekdo (njegov boter) v NJEGOVEM imenu sprejel nauk, vero, boga.
Kar je hecno. In sploh ne v skladu s tradicijo.
V casih prvotnih kristjanov so krstili samo odrasle ljudi. Ki so morali nekaj vedeti o veri, ki jo sprejemajo (od takrat verjetno izhaja tudi besedilo, ki ga boter izgovarja pri krstu).
Bi mi kdo od pametnjakovicev povedal, koliko je bil star Jezus, ko ga je Janez Krstnik krstil?????
Dojencke so (po mojih informacijah) zaceli krscevati sele tam nekje v desetem…enajstem stoletju…en papez je zadevo uvedel…se ne spomnim vec zakaj….
Tudi vernim nihce ne brani VZGAJATI svojega otroka v svoji veri, ga vpisati k verouku, ga uciti tako, kot se jim zdi prav.
Vendar sem mnenja, da bi morali s krstom pocakati do polnoletnosti, zanja pa bi se moral odlocati vsak sam. Konec koncev te bodo nekega dne vprasali:
Kaksen je TVOJ svetovni nazor?’