Nekaj me zanima o tem,kako se počutijo nosečnice v nosečnosti,ali se jim niha razpoloženje,recimo to,enkrat so dobre volje,naenkrat so tudi slabe volje,ali se to vam dogaja-nosečnicam?Je možno to,da imajo rade samo otroke v nosečnosti in ne prenesejo preveč odrasle osebe v prisotnosti?In še to-po porodu opažam na TV,da celo matere zavračajo otroka po porodu in to mine za nekaj časa,je to kaj čudnega?Kaj pa tole-nekje sem slišal,da tudi zavračajo može po porodu in to traja 2-3 mesece,pol je v redu.To me malce skrbi,zato vas prosim za odgovor.Hočem razumeti kako se počutijo nosečnice.Hvala in lep pozdrav!Care

Kar se tiče razpoloženja v nosečnosti naj ti povem, da je edina težava,ki jo imam jaz da sem bolj čustvena- občitljiva to pomeni da hitreje jokam. Vendar pa drugih težav nimam, pa še izbruhi joka so redki. Otročka se zelo veseliva oba z možem, v najinem odnosu se ni nič spremenilo oz. čutiva še večjo pripadnost pa tudi spolnost je na vrhuncu. Vem da se bo z rojstvom otročka marsikaj spremenilo in upam da bo še naprej tako lepo oz. še lepše.

med nosecnostjo smo malo bolj custvene – razpolozenje malo bolj niha, ampak pri meni ni hujsega.
glede depresije po porodu pa – je normalna ampak jaz ne vem ker prvic je nisem mela, pa tudi partnerja nisem zavracala – samo bolj se oba posvetita otrocku v zacetku in zaradi poroda ti nekaj tednev ne pase najbolj sex – neznosti pa vedno pasejo – vsaj pri meni je bilo tako

O razpoloženju so ti punce že dosti napisale, nič še o zavračanju otroka… Mislim, da je možno, da se to dogaja, vendar zelo poredko – mogoče ko ima mamica zelo slab dan ali uro ko enostavno ne zmore več… precej odvisno od tega, kako miren je otročiček in koliko pomoči ima mamica s strani otrokovega očeta. Z veliko razumevanja in tolerance se da te stvari čisto lepo prebroditi. Ne gre obsojati mamice, ki v nekem trenutku otroka namerno presliši, ker enostavno ne zmore vsega. Rojstvo otroka je hud stres za oba starša, za mamico v začetku še nekoliko bolj. Po porodu je kar nekaj časa dan enak dnevu, teden tednu… Sploh ni preprosto, zlasti, če je prvi otrok, ko ti je vse neznano in te je strah, kje vse lahko kaj zamočiš…
Otroka moraš na novo spoznati, nimaš ga kar od prvega dne naprej enako rad, pač pa ga imaš vsak dan raje in si nanj vsak dan bolj navezan.

Včasih smo sončki, včasih nevihte.

Jaz sem bila še posebej občutljiva v 1. tromesečju, takrat mi je bilo tudi grozno slabo in res nisem prenašala partnerja v svoji bližini. Kaj šele sex! Sva enkrat probala, pa sem potem še zaradi tega bruhala (vonj).

Po porodu je pa tko. Nekatere matere (jaz hvala Bogu nisem!) trpijo za poporodno depresijo, nekatere se morajo celo zdravit. Do otroka ne čutijo nič, oz. prej sovraštvo kot ljubezen.
Glede partnerja pa to: porod je za žensko tudi izreden telesni napor, pa potem dojenje, pa skoraj nič spanja. Nič čudnega da ni želje po zbližanju s partnerjem. Če ima katera še prerezan presredek pa sploh ni mislit tista dva meseca, dokler se res vse ne poceli in izginejo tudi podpludbe.

tudi jaz bi prosil kaksen odgovor, in tudi sam bi rad razumel kaksno je pocutje nosecnic, z ženo pricakujeva otroka je v 11 tednu nosecnosti, in moram priznati da je njeno razpolozenje v tem casu zelo nihavo, hitro se razburi, postane uzaljena, a po drugi strani zeli blizino in postane custvena, vcasih kar pomislim da je kaj drugega narobe, ce sm iskren se tezko spopadem stem, res bi ji rad pomagal, in vse naredim da jo pomirim, tudi opravila doma sem sam prevzel , ker ji utrujenost in slabost ne datamiru, a kot pravim, ta razpolozenja so kot graf, gor in dol.

prosim za kak nasvet

lp