izpadanje las
Oprosti Maša, da se nisem toliko časa oglasila. Če še prebiraš, kaj pomaga pri izpadanju las, bvom ponovila.
Meni so izpadali lasje v šopih. Bila sem na morju in sem hotela takoj domov. Pa sem izvedela za učinkovit recept. Vsako jutro stisni žlico limone, skuhaj žlico kamiličnega čaja, primešaj žlico medu in dodaj eno četrtino kocke kvasa. Vse skupaj zmešaj in popij. Ker jaz mešanice s kvasom nisem mogla požreti, se kvas pojedla posebej. V treh tednih so mi zrasli novi lasje in nikoli več izpadali. Pomaga sigurno, zato le poizkusi.
Hvala! Med tem sem našla tudi že lunin forum. V tem času sem tudi poskusila s tvojim receptom. Žal, nisem imela občutka,da bi pomagalo!! :((
Razmišljam, ti si bila po porodu-mogoče je bilo hormonsko!? Tebi so izpadali lasje v šopih, meni pa enakomerno… Pri meni je sicer tudi lahko…mena! Ne bom pa odnehala s tvojim “zdravilom” ,še nekaj časa se bom trudila. Pozdrav Maša
Čustva in um narekujejo natančno izbiro homeopatskega zdravila
4 sladkorčki za nove lase
Povsem plešasti medicinski sestri, ki dela v eni izmed slovenskih bolnišnic, so po petindvajsetih letih spet zrasli lasje, ker je enkrat samkrat dala pod jezik štiri globule, drobne informirane sladkorne kroglice, homeopatsko zdravilo opium. Predpisal ji ga je mag. Davorin Šnajdar*, zagrebški homeopat, poznavalec revolucionirane indijske homeopatije.
Magister Davorin Šnajdar je eden redkih Evropejcev, ki so ga indijski homeopati uvrstili med svoje člane in je reden gost vsakoletnih evropskih srečanj poznavalcev revolucionirane indijske homeopatije.
V čem je razlika med klasično in indijsko homeopatijo?
Razlika med klasično in revolucionirano homeopatijo, indijska homeopatija ima več šol, revolucionirana je le ena od njih, je v zbiranju podatkov o bolniku, v anamnezi. Upoštevam izključno mentalno stanje in mentalne simptome bolnika, ne pa njegovo fizično stanje. Vse ostale homeopatske šole ugotavljajo fizične simptome, generalne simptome, medtem ko je homeopatska šola, ki ji pripadam, zasnovana izključno na ugotavljanju mentalnih simptomov. Ne opazujem bolnikove bolezni, marveč njegov um. Mentalno stanje narekuje izbiro zdravila. Zdravilo predpišem izključno na podlagi simptomov uma, na podlagi emotivnega in mentalnega stanja bolnika. To edinstveno metodo homeopatskega predpisovanja zdravil je razvil indijski zdravnik dr. Sehgal.
Zakaj indijska revolucionirana homeopatija opazuje čustva in duševnost bolnika?
Med boleznijo bolnik menja emotivno in mentalno stanje. To je njegovo prilagajanje na bolezen. Človek je plod genetskih in okoljskih vplivov, med boleznijo pa se njegovo stanje menja. V analizi njegovega stanja opazujem zgolj njegovo čustveno in duševno stanje. Zanimajo me le spremembe, ki so nastale med boleznijo, sedanje stanje bolnika. Opazujem, kako reagira. Njegovo konstitucijsko stanje se ne spremeni, se pravi da ne morem iz lopova narediti duhovnika in iz duhovnika lopova. Lahko pa ga vrnem v tisto čustveno stanje, v tisto psihično stanje, v katerem je bil, preden je obolel. Na ta način poteka zdravljenje, ne glede to ali gre za fizično ali psihično bolezen.
Kaj je za homeopata bistveno?
Bolnika opazujemo kot računalnik, ki oddaja določene signale. Naloga homeopata pri tej metodi je, da te signale prepozna in jih spremeni v rubrike repertorija, knjige s popisom simptomov. Vsak simptom narekuje določena zdravila, zbir simptomov pa izlušči v eno samo zdravilo, ki v tem trenutku odgovarja bolniku.
Ni kombinacij zdravil?
Ne. Vedno izberem le eno zdravilo.
In le en odmerek?
Da, zdravilo se vedno vzame samo v enem odmerku brez ponavljanja. To ne pomeni, da po določenem času, po tednu, mesecu ali letu dni, ne bi določil drugačnega ali drugega zdravila, okrepljenega v drugi potenci ali pa povsem drugega. To je odvisno od tega, če in kako se je spremenilo bolnikovo stanje.
Kako opazujete duševno stanje?
Na povsem običajen način, s pogovorom. Vsak človek ima mentalne simptome. Z bolnikom se pogovarjam o vsem mogočem, o bolezni, o vremenu, ter ugotavljam, kako bolnik svojo bolezen doživlja in kako se v tem stanju izraža. To je ključ za izbiro zdravila. Bolnikove izraze, kot so na primer »Dajte mi zdravilo, ki hitro deluje« – »Nimam upanja v ozdravitev« – »Ne želim, da sodelavci vedo za mojo bolezen« – »Čutim napetost in glavobole, drugače pa sem zdrav« … prevedem v jezik repertorija, ki daje odgovor na izbiro zdravila.
Kaj je repertorij?
Knjiga z mentalnimi rubrikami. V vsaki mentalni rubriki je eno ali več zdravil.
Kakšna so zdravila indijske homeopatije?
To so klasična homeopatska zdravila, ki so za vsa homeopatska zdravljenja enaka. Homeopatska zdravila so v glavnem razvrščena v tri osnovne skupine, odvisno od porekla, ki je lahko živalsko, rastlinsko ali mineralno. Na podlagi ugotovljenega duševnega stanja predpišem enega od znanih homeopatskih zdravil, ki so naprodaj v lekarnah v tujini. Na primer belladonno v določeni potenci, pa stramonium, nux vomico itd.
Zdravila so globule, drobne sladkorne kroglice?
Da. V njih so vtisnjene informacije. To je zdravljenje z informacijami. Te so lahko vtisnjene tudi v vodo, v kateri ni niti ene same molekule snovi, ki deluje. To je energijski informacijski pristop. V pravem smislu besede. Gre za informacijo in energijo, to je to, kar daje moč. Trajanje globul je neomejeno. Daljše kot trajanje homeopatskega pripravka v vodi in alkoholu.
V tujini prodajajo globule v stekleničkah po trideset in več …
Globule bolnikom ponavadi dajem sam, saj morajo dati pod jezik dve, tri, morda štiri enake samo enkrat, torej v eni dozi.
In potem?
Potem čakam na bolnikovo reakcijo, ki ima svoje nespremenljive zakonitosti. Ne gre za spekulacije. Ko bolnik vzame zdravilo, pričakujem prvo reakcijo, spremembo tistega duševnega stanja, na podlagi katerega sem določil zdravilo.
Kako to vidite?
Začetek zdravljenja se pokaže v izboljšanju splošnega duševnega stanja bolnika.
To pomeni …
Da se počuti bolje, da bolje spi, da se mu uredi prebava, apetit, če ga prej ni imel, skratka pričakujem, da se njegovo stanje stabilizira. Bistveno je, da se skupaj z občutkom splošnega izboljšanja uskladijo mentalni simptomi. To je prva reakcija in je trajna. Zatem pride druga reakcija.
Je ta drugačna?
Je v nasprotju s prvo. Je neugodna in začasna. Predvsem je lahko tudi boleča; to je odvisno od stanja bolezni. Odziv je lahko poslabšanje fizičnega stanja zaradi izločanja toksinov; to je lahko zelo neugodno.
Kako se izločajo toksini?
Skozi vse telesne odprtine, skozi nos, usta, zadnjik, mehur in kožo. Lahko pride do prehlada, solzenja, smrkavosti, kašljanja … Vse to pa se dogaja v neparnem času …
Kaj pomeni neparni čas?
Izkušnje potrjujejo, da reakcije, ki jih spremlja akutna bolezen, na primer prehlad, driska, trajajo neparno število dni. Običajno tri, pa tudi pet, sedem … Če traja izločanje tri dni, se prvi dan začne, drugi dan doseže vrhunec, tretji dan pa preneha. To je pozitiven odgovor na zdravilo, saj je prišlo do izločanja toksinov. Potem se bolnik počuti bolje. Ta obdobja se lahko ponavljajo, a je intenzivnost vse manjša in manjša. Odzivnost telesa je odvisna od fizičnega stanja bolnika in seveda od stanja bolezni.
V Aude Sapere, časopisu, ki poroča o izkušnjah homeopatov, veščih revolucionirane homeopatije, je zabeleženo vaše uspešno odpravljanje popolne plešavosti. Menda gre za primer iz Slovenije …
Da, medicinska sestra v eni večjih slovenskih bolnišnic je bila brez las štiriindvajset let. Njena diagnoza je bila difuzna alopecija, popolna plešavost. Medicinsko so jo temeljito obravnavali, a so bili vsi rezultati negativni. Pregledi so se končali brez nasveta, brez terapije, saj je za to bolezen ni.
Nosila je lasuljo in v bolnišnici, kjer dela, je izvedela za homeopatijo. Po telefonu mi je povedala, da je zbolela zelo kmalu po razvezi staršev. Nošenje lasulje ji je povzročalo velike težave. Iz njene telefonske pripovedi sem odčital njeno mentalno stanje. Njena čustva in duševno stanje sem pretvoril v odgovarjajoče rubrike repertorija, ki so mi takoj izpostavile zdravilo. To je bil opium. S potenco trideset. Pod jezik si je položila štiri kroglice in čez dva tedna so se ji znova pojavili lasje. Iz meseca v mesec je šlo vse bolje in bolje.
Bi lahko navedli še kak primer?
Veliko jih je. Eden od njih je šestdesetletna bolnica, ki je imela močan in boleč herpes zoster. Že iz njenega pisma sem razbral veliko zaskrbljenost za družino, strah, da bi se lahko še kaj poslabšalo. Določil sem ji zdravilo rhus tox. Po sedmih dneh je bilo njeno stanje za devetdeset odstotkov boljše.
Ali vedno prime že prvo zdravilo?
V šestdeset do sedemdeset odstotkih primerov se zdravilo ne ponavlja. To je odvisno od bolezni, stanja bolezni in stanja bolnika ter njegove starosti. Pri akutnih in subakutnih obolenjih se v sedemdesetih odstotkih primerov bolezen reši že s prvim zdravilom.
Ali obstaja razlika med zdravljenjem bolnikov s kroničnimi in akutnimi boleznimi?
Pri revolucionirani indijski homeopatiji je narejena določena posplošitev, v smislu, da ne obstaja pojem akutnega in kroničnega obolenja. Pristop je povsem enak, pa naj ima bolnik migreno, bradavice ali tumor. Zdravimo vedno človeka, nikoli ne bolezni. To je tudi sicer zakonitost, ki je znana v homeopatiji. Torej gre za holistični pristop, zato se bolniku daje le eno zdravilo, tisto, ki je njemu v tem trenutku najbolj podobno.
Koliko različnih homeopatskih pripravkov uporabljate?
Samuel Hahnemann je zdravil s kakimi stotimi, homeopatija danes pozna vsaj 1.500 zdravil, sicer pa s kakimi tridesetimi lahko rešimo okoli šestdeset odstotkov vseh primerov.
Na trgu so tudi homeopatska zdravila proti gripi, migreni …
Da, da. To so kompleksni preparati, ki se jemljejo v skladu z diagnozo, ampak to je pristop kot v alopatski medicini, ko zdravimo simptom, zdravimo bolezen in ne človeka. Znani so preparati za gripo, migreno, za alergije, glivice …
Toda holistični pristop do bolnika mora biti povsem individualen. Če pride pet bolnikov z isto diagnozo, bom najverjetneje uporabil pet različnih zdravil.
Katero homeopatsko zdravilo predpišete najpogosteje?
V tridesetih odstotkih vseh primerov je to belladonna.
Kako delujejo homeopatska zdravila?
To, kar mi dajemo telesu s homeopatskimi zdravili, sproži proces samozdravljenja, ki je reakcija na zdravilo. Zato je uspešno tudi pri akutnih boleznih. Pogosto pa niti ne predpišem zdravila; v trideset odstotkih primerov zdravilo ni potrebno, saj pričakujem, da se bo telo na bolezen odzvalo samo.
Pri kroničnih boleznih je odziv tak, da se bolezen spremeni v akutno. To se kaže tako, da se toksini odstranjujejo iz organizma. Na primer, pri alergiji lahko pride do trenutne prehodne reakcije, ki je na prvi pogled videti kot poslabšanje, a po koncu te reakcije, ki traja neparno število ur ali dni, se bolnik počuti bolje. In vsaka naslednja reakcija je vse šibkejša.
Revolucionirana homeopatija je ena mlajših šol homeopatije …
Da. Prihaja iz Indije, od sedaj že pokojnega doktorja M. L. Sehgala, ki se je ukvarjal s klasično homeopatijo, potem pa je razvil revolucionirano homeopatijo. Pred kakimi sedemdesetimi leti. Odkril jo je povsem slučajno, kar je značilno za mnoga velika odkritja.
Imel je bolnika z malarijo, ki mu ni mogel pomagati. Fant je imel malarično mrzlico, ležal je v postelji in se ni nad ničemer pritoževal in je bil povsem miren. Recimo, indiferenten do svoje bolezni. Zdravniku je rekel, da se počuti dobro, čeprav je bil hudo bolan. Ko so vse metode zdravljenja odpovedale, je dr. Sehgal v repertoriju pregledal poglavje um in našel tri rubrike, ki so odgovarjale stanju dečkove bolezni: želel je ležati v postelji, govoril je, da se počuti dobro, čeprav je bil resno bolan in ni se pritoževal nad ničemer. Na podlagi takega obnašanja je dr. Sehgal določil zdravilo hyos, ki v klasični homeopatiji, če bi upošteval klinično sliko malarije, nikoli ne bi bilo predpisano. Bolnik se je na zdravilo odzval sijajno in je bil v tednu dni popolnoma zdrav. To je dr. Sehgala vzpodbudilo, da je začel raziskovati in prišel je do spoznanj, ki so mu narekovala ustanovitev šole revolucionirane homeopatije.
Na čem temelji ta šola?
Lahko bi rekel, da na spoznanju dr. Kenta, ameriškega zdravnika, da človek obstaja skozi svojo voljo in um, podprt s spominom, in da to, kar želimo storiti, delata naša volja in naš um.
Sehgalovi pogledi so povsem skladni z ugotovitvami dr. Kenta, enega od Hahnemannovih naslednikov. Ameriški zdravnik se je dolgo ukvarjal z alopatsko medicino. Njegovi ženi ni mogel pomagati nihče, a je slučajno prišel do homeopata, ki jo je povsem pozdravil. Dr. Kent se je poslej povsem posvetil homeopatiji in je avtor prvega repertorija, prve knjige o homeopatiji z rubrikami, iz katerih je mogoče ugotoviti, katero zdravilo je potrebno za simptome, ki jih homeopat odkrije pri bolniku.
Dr. Sehgal meni, da pojem najgloblje v človeku, ki se pojavlja v homeopatski literaturi, ni nič drugega kot um; njegova šola zato temelji na spoznanju, da telesni simptomi, ključne posebnosti in splošni simptomi sploh niso važni. To je razlog, da homeopati revolucionirane homeopatije uporabljajo samo eno poglavje repertorija: um.
Kaj je značilno za dobrega homeopata?
Umetnost homeopatije, homeopatija je znanost in umetnost, je sposobnost homeopata, da v celotni sliki človeka spozna, kaj je najgloblje v bolniku, v njegovem izražanju. Zaznati mora pacientov strah, tesnobo, obup, razočaranje, vdanost v usodo, pretvarjanje. Glede na psihične znake se odloči za vrsto zdravil. Za razliko od klasičnega homeopata, ki običajno pričakuje celo poslabšanje stanja in le počasno izboljšanje, pač glede na to, koliko časa je trajalo bolezensko stanje, zdravniki Sehgalove šole zelo pazimo na prvo, četudi še tako kratko izboljšanje. To nam je zagotovilo, da pacient na zdravilo dobro reagira, čeravno sledijo obdobja brez sprememb.
Človeška psiha je široko področje …
Da, seveda. Zato je za izbiro zdravila pomembno poznati tri stanja: trenutno, trajajoče in prevladujoče mentalno stanje bolnika.
Trajajoče je nekaj, kar kaže težnjo po stalnosti (lahko postane kronično), prevladujoči znaki pa so tisti, ki so tako močni, da prekrijejo oziroma zameglijo manj močne (na primer akutna gripa potisne v ozadje kronični artritis). V seznamih različnih homeopatov o oblikah obnašanja bo našel zdravnik tudi sredstva oziroma zdravila, kot so opium, ledum, arnica, hypericum, belladonna …, vendar mora zelo dobro znati razpoznavati različne simptome, denimo zmedenost, kapricioznost, pretvarjanje, strah, tesnobo, vdanost v usodo itd. Močni mentalni simptomi so odločilni in so v hierarhiji opazovanja simptomov na najvišjem mestu.
Stanje uma, mentalno in emotivno stanje, je tisto, ki odloča o zdravju oziroma bolezni, torej tudi o izbiri zdravila. Že sam odnos do bolezni je kriterij za izbiro zdravila. Naj to pojasnim z vsakdanjim primerom. Nekdo prenaša gripo tako, da se ves čas pritožuje in negoduje in je razdražljiv, nekdo drug pa le počiva, se ne pritožuje nad ničemer, torej reagira povsem drugače. Jasno je, da se na podlagi teh dveh povsem različnih slik bolezni odločimo tudi za različna zdravila.
Kaj pomeni revolucionirana v imenu »revolucionirana homeopatija«?
Šola revolucionirane homeopatije je nekaj posebnega, a ne zavrača drugih homeopatskih metod, le poudarja prednosti te metode, ker skrajšuje zdravljenje, rezultati pa so veliko boljši in hitrejši.
Je ta šola homeopatije omejena na Indijo?
Ne. Rezultati so publicirani, Sehgalova sinova pa metodo širita s seminarji tudi po Evropi, kjer je že kakih sto homeopatov. Predvsem v Nemčiji in Angliji. Letos je predviden uvodni seminar tudi v Sloveniji. Najbrž ga bodo organizirali v Termah Dobrna. Vodila ga bosta sinova ustanovitelja šole dr. M. L. Sehgala.
Je seminar namenjen le zdravnikom?
Vsem, ki jih zanima homeopatija. Gre za uvodno spoznavanje, kasneje pa se lahko udeležijo šolanja. Namenjena je ljudem, ki čutijo nagnjenje do takšne pomoči ljudem in se čutijo sposobne, da se naučijo veščine poglabljanja v človekovo mentalno stanje, ki je za rešitev bolezni odločujoče.
Jože Vetrovec
Okvir:
Homeopatija je metoda zdravljenja, ki jo je ustanovil nemški zdravnik Samuel Friedrich Christian Hahnemann (1755 – 1843). Deluje po načelu similia similibus curantur – podobno je treba zdraviti s podobnim. Bolnike zdravijo z nenavadno majhnimi odmerki zdravil oziroma učinkovin, ki bi pri zdravem človeku izzvala ustrezna znamenja bolezni. Velja še eno važno načelo: zdravimo človeka, ne bolezen. Stranski učinki zdravljenja so običajno blažji kot pri »uradni« medicini in so posledica očiščevanja, to je samozdravljenja organizma, ne pa strupenih učinkovin zdravil.
Razni homeopati so razvijali obsežne sezname simptomov bolezni oziroma človekovega počutja ter snovi, ki zdravijo oziroma vzpodbudijo organizem k samozdravljenju. Poleg Hahnemannovih knjig so znane Kentove, Murphyjeve, Boenninghausenove, Hertingove, Phatakove in mnoge druge zbirke bolezni, simptomov in priporočenih zdravilnih snovi.
