Poglejte, kaj sem našla!
V revizijskem poročilu o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja ZDGNS v letu 2004 (verzija v pdf formatu, dostopno na spletni strani računskega sodišča) (v nadaljevanju: revizijsko poročilo), sem našla nekaj cvetk.
Na 8. strani revizijskega poročila so navedeni cilji revizije. Med cilji revizije žal ni revizije pravilnosti izvedbe financiranja udeležbe gluhih (in naglušnih) na olimpijskih igrah gluhih v Avstraliji. Ravno nepravilnosti, ki so se zgodile na olimpijskih igrah gluhih v Avstraliji pa so bile razlog, da so se na forumu na spletni strani MDGL pojavile kritike na račun vodstva odprave v Avstralijo in vodstva ZDGNS. Če bi v revizijo vključili tudi olimpijske igre gluhih v Avstraliji, bi ZDGNS sigurno dobila negativno mnenje za pravilnost poslovanja.
ZDGNS ima častno razsodišče (revizijsko poročilo, str. 9). Častno razsodišče izvoli skupščina. Senat treh oseb odloča o prekrških članov, članov organov in voljenih funkcionarjev ZDGNS ter lahko v skladu z določili 34. člena statuta izreče enega od predvidenih ukrepov (revizijsko poročilo, str. 10). Zanima me, če častno razsodišče sploh deluje in če opaža, da člani organov ZDGNS kršijo statut ali nenamensko zapravljajo denar?
V revizijskem poročilu je pravilno ugotovljeno, da je (naj bi bil) namen ZDGNS prostovoljno združevanje prek društev gluhih in naglušnih interesno povezanih oseb, da ugotavlja, zagovarja in zadovoljuje svoje posebne potrebe v družbi (revizijsko poročilo, str. 10). Zanima me, ali imajo gluhi svoje posebne potrebe le pri dopustu, športu in kulturi? Žal opažam, da ZDGNS skrbi le za dopust (domovi za ohranjanje zdravja), šport in kulturo gluhih, izdeluje pa tudi časopis in oddaje za gluhe, ki pa nimajo kaj prida informativne vrednosti (če izvzamem bahanje o športnih in kulturnih dosežkih gluhih in naglušnih).
Prav tako je na 10. strani revizijskega poročila navedeno, katere pomembnejše dejavnosti opravlja ZDGNS za uresničitev svojih nalog in ciljev. V oči me je najbolj zbodla naslednja aktivnost: »v skladu s predpisi sodeluje in dopolnjuje izvajanje družbenega varstva gluhih in naglušnih na področju IZOBRAŽEVANJA, socialnega skrbstva, ZAPOSLOVANJA, ZDRAVSTVA, invalidsko pokojninskega varstva, OTROŠKEGA VARSTVA, kulture, športa in informatike. Prav rad bi vedel, kako ZDGNS sodeluje in dopolnjuje izvajanje družbenega varstva gluhih in naglušnih na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva in otroškega varstva? Do zdaj še nisem videl, da bi ZDGNS karkoli vlagala v izobraževanje gluhih, da bi gluhim olajšala zaposlovanje, kakorkoli skrbela za zdravje gluhih (če odmislimo šport gluhih, za katerega pa ZDGNS ne rabi skrbeti, saj se gluhi lahko sami ukvarjamo s športom), prav tako pa tudi ne vem, kako ZDGNS skrbi za varstvo otrok.
V nadaljevanju je navedeno, da ZDGNS usklajuje interese gluhih in naglušnih z interesi drugih družbenih dejavnikov. Če bi bilo to res, bi ZDGNS vlagala v izobraževanje gluhih in spodbujala študij gluhih mladih. ZDGNS tega ne počne. Prav tako je popolnoma inertna pri problematiki zaposlovanja gluhih.
Navedeno je tudi, da ZDGNS prireja ali organizira strokovna predavanja, tečaje, razstave, ekskurzije za člane. Ali mi zna kdo povedati, kdaj je ZDGNS za gluhe in naglušne nazadnje organizirala kakšno strokovno predavanje, tečaj ali ekskurzijo? Če bi ZDGNS organizirala nadaljevalni tečaj nemškega jezika za gluhe, bi se ga z veseljem udeležil.
V revizijskem poročilu je na strani 12 navedeno, katera opredmetena osnovna sredstva ima ZDGNS in kolikšna je njihova knjigovodska vrednost. Ali ZDGNS res rabi gradbene objekte v skupni vrednosti 548.674 tisoč tolarjev, kolikor so bili vredni na dan 31.12.2004?
Na strani 13 je v revizijskem poročilu navedeno, da ima ZDGNS terjatve za vhodni DDV, kar pomeni, da mora DDV nekomu tudi zaračunavati. ZDGNS zaračunava DDV pri storitvah letovanja v domovih za ohranjanje zdravja (to iz revizijskega poročila ni razvidno, razvidno je le, da ima ZDGNS med terjatvami do kupcev, na katere lahko zaračuna DDV, le terjatve za letovanja v domovih za ohranjanje zdravja). Iz tega sledi, da t.i. ohranjanje zdravja ni socialnovarstvena storitev, saj se od socialnovarstvenih storitev DDV (vsaj v Sloveniji) ne obračunava…
Iz izkaza poslovnega izida (revizijsko poročilo, str. 16) je razvidno, da ZDGNS več kot polovico sredstev porabi za svoje delovanje, le 38,3 % sredstev pa je v letu 2004 namenilo za delovanje, programe in investicije 12 društvom gluhih in naglušnih. Pri postavki »dotacije drugim pravnim osebam« gre namreč za transfere društvom gluhih in naglušnih (revizijsko poročilo, str. 18).
Na 18. strani revizijskega poročila so podatki o investicijah ZDGNS v letih 2003 in 2004. Največ sredstev je ZDGNS v letih 2003 in 2004 porabila za nakup garaže in opreme na Drenikovi 24, Ljubljana (tam je sedež Zveze). V letu 2003 je za ta namen porabila 27.762 tisoč tolarjev (65,2 % v letu 2003 porabljenih sredstev za investicije), v letu 2004 pa 34.133 tisoč tolarjev (72,2 % v tem letu investiranih sredstev). Skupno je ZDGNS v garažo in opremo na Drenikovi v letih 2003 in 2004 investirala 61.875 tisoč SIT. Res je sedež Zveze v Ljubljani, toda niti v Ljubljani cene niso tako visoke, da bi bil tolikšen izdatek za garažo in opremo upravičen. Očitno gre tukaj za velik, velik luksuz. Preostale investicije v letu 2004 pa se nanašajo na »domove za ohranjanje zdravja«. Tudi stroški zamenjave strehe na Drenikovi (9.406 tisoč tolarjev) se mi zdijo močno pretirani, saj ZDGNS niti nima bog ve kako velike stavbe… Ko smo na naši hiši, ki je kar precej velika, menjali strešnike na strehi, nismo porabili niti milijona…
V revizijskem poročilu so na strani 22 navedeni posebni socialni programi, ki jih ZDGNS izvaja. Informacije o naslednjih programih se mi ne zdijo verodostojne:
• Posebne socialne pomoči invalidom – kompenziranje invalidnosti – tolmačenje (ZDGNS ne zagotavlja tolmačev, niti sredstev za tolmačenje. To nalogo, kakor jaz vem, izvajata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Zavod Združenje tolmačev. Kljub temu je ZDGNS v letu 2004 za tolmače porabila 3.271 tisoč tolarjev (revizijsko poročilo, str. 25));
• Usposabljanje za aktivno življenje in delo – zagovorništvo, osveščanje in informiranje naglušnih oseb.– za ta program še svoj živi dan nisem slišala! Zakaj mora biti revizijsko poročilo prvi vir, iz katerega izvem, da ta program Zveza sploh izvaja? Za ta program, za katerega sem izvedela šele iz revizijskega poročila (žalostno!) je Zveza v letu 2004 porabila 12.468 tisoč SIT (revizijsko poročilo, str. 25);
• Samopomočne in terapevtske skupine odraslih naglušnih oseb – ta program izvajajo društva, ne Zveza;
• Skupina za samopomoč uporabnikov in staršev otrok s polževim vsadkom – Miha, ali veš kaj o tem programu?
• Izobraževanje – seminarji in okrogle mize za gluhe osebe – Kdaj je bil nazadnje kakšen tak seminar ali okrogla miza? Seminar o izobraževanju gluhih novembra lani v Fiesi je bil bolj namenjen slišečim, ki jih zadeva problematika izobraževanja gluhih kot pa gluhim samim;
• Zanima me, zakaj sta TV oddaja Prisluhnimo tišini in Lastna produkcija – Snemanje prispevkov in oddaj za oddajo Prisluhnimo tišini dva programa in ne en sam program? Zakaj si ZDGNS lasti izvajanje programa »TV oddaja Prisluhnimo tišini, če to ni njena lastna produkcija?
• Tehnični pripomočki – nabava in distribucija tehničnih pripomočkov za gluhe – Zanima me, katere tehnične pripomočke ZDGNS distribuira gluhim osebam in kakšni so pogoji za njihovo pridobitev? Ali je že kdo dobil kakšen tehnični pripomoček od ZDGNS?
• Tehnični pripomočki za naglušne osebe – Vprašanje je enako kot v prejšnji alineji: Zanima me, katere tehnične pripomočke ZDGNS distribuira naglušnim osebam in kakšni so pogoji za njihovo pridobitev? Ali je že kdo dobil kakšen tehnični pripomoček od ZDGNS? Nejc Ančimer, ki je omenjen v zadnjem glasilu Iz sveta tišine, gotovo ni ničesar dobil od Zveze, saj je moral prošnjo za sredstva za nakup fonekerja poslati županu občine, v kateri živi… Žalostno! Zveza je za tehnične pripomočke, ki jih nihče ne dobi, v letu 2004 porabila 3.777 tisoč SIT (revizijsko poročilo, str. 25);
Zanima pa me še glede programa »Psihosocialni programi pomoči družinam z gluho ostarelo osebo oz. posameznim ostarelim gluhim osebam v Republiki Sloveniji« – Kakšna je vsebina tega programa? Na spletni strani ZDGNS je ta program sicer omenjen, ni pa navedena njegova vsebina, pogoji za vključitev, ipd.
Kaj je to video časopis?
Iz navedb v revizijskem poročilu na strani 27 sklepam, da psihosocialni program pomoči družinam z gluho ostarelo osebo oz. posameznim ostarelim gluhim osebam v Republiki Sloveniji spada k izobraževanju. Halo! Pa to je tako, kot če bi rekli, da je dom za ostarele šola, da se domovom za ostarele plačuje šolnina (ali kotizacija, kakor vam ljubo) (in ne oskrbnina) in da je negovalec ostarele osebe inštruktor ali mentor! Zdaj mi je malo bolj jasno, kam gredo sredstva, ki so namenjena izobraževanju: gredo za starostno nego kakšnemu bivšemu gluhemu funkcionarju ZDGNS ali kakšnemu drugemu ponižnemu gluhemu lakaju…
Revizijsko poročilo je vsakomur, ki ima na računalniku instaliran Acrobat Reader, dostopno na spletni strani Računskega sodišča Republike Slovenije.
Psihosocialni programi pomoči družinam z gluho ostarelo osebo oz. posameznim ostarelim gluhim osebam v Republiki Sloveniji
Program se je začel izvajati kot eksperimentalni program v letu 2002 v treh regijskih društvih gluhih in naglušnih in se v letu 2004 razširil na devet društev.
Program je na podlagi upoštevanja izraženega interesa, na voljo tudi ostarelim naglušnim osebam s strani brezposlenih naglušnih izvajalcev/k, kar je bilo v prijavi programa predvideno že ob samem začetku izvajanja.
Družinam ostarelih gluhih oseb oziroma posameznim ostarelim gluhim in naglušnim osebam so s strani brezposlenih gluhih in naglušnih izvajalcev/k na voljo naslednje vrste pomoči:
• dostava že pripravljene hrane, priprava hrane na domu
• pomoč pri oblačenju, slačenju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, gibanju
• poudarek je na družabništvu na željo posamezne ostarele gluhe ali in družinskih članov v času njihove odsotnosti.
Program obsega pomoč v primeru bolezni, osamljenosti, onemoglosti ostarelih uporabnikov, s ciljem zagotovitve boljše kvalitete življenja ostarelih uporabnikov in njihovih družin, predvsem v smislu premagovanja ovir, povezanih s starostjo in gluhoto, na način, ki ostarelim gluhim osebam v okviru obstoječih javnih služb ni na voljo ter v smislu razbremenitve njihovih družin.
Brezposleni gluhi in naglušni izvajalci/ke prek vključenosti v program prispevajo k reševanju problematike uporabnikov, povezane s starostjo. Obenem so delovno in socialno integrirani. Rešujejo svoj problem brezposelnosti, si zagotavljajo pogoje za preživetje, z nudenjem pomoči osebam z enako ali podobno oviro so tudi sami deležni psihosocialne rehabilitacije.
Program temelji na upoštevanju:
• demografskih napovedi o večanju števila starih ljudi, torej tudi uporabnikov programa
• težav uporabnikov programa, povezanih s starostjo
• želje uporabnikov, da svoje potrebe zadovoljujejo v domačem okolju
• obremenjenosti družin uporabnikov programa.
V program pomoči je vključenih nad 70 uporabnikov. Povprečna vključenost posameznega uporabnika je 8 ur tedensko.
Izvajalci pomoči so v program vključeni prek javnih del. V programu dela 12 brezposelnih gluhih in naglušnih izvajalcev/k (od januarja letos 11) individualno pod strokovnim vodstvom tajnikov društev, vključenih v program ter na podlagi podpisanega dogovora z uporabniki programa in evidenčnega lista za posamezni mesec. Njihov delovnik je 40-urni. Večina je bila v program vključena na podlagi posebnega izobraževanja. Vsi pa so že pred vključitvijo imeli pridobljene praktične izkušnje in sposobnosti za opravljanje tovrstne pomoči.
Drugi sodelujoči v programu so: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) z območnimi službami, kjer program poteka, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS); Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO); supervizor in prostovoljci.
Rezultati programa se ugotavljajo prek organizatorjev in koordinatorjev programa v okviru društev na podlagi: sprotnega vodenja dokumentacije o vrsti, času izvajanja pomoči ostarelim gluhim osebam, katere so vključene v program; permanentnega spremljanja zadovoljstva s strani uporabnikov, njihovih družin in izvajalcev pomoči; odzivov lokalnega okolja (krajevne skupnosti, občine, centra za socialno delo, doma upokojencev, zavoda za zaposlovanje) in sredstev javnega obveščanja na izvajanje programa.
Postopno širjenje programa na uporabnike, živeče na območjih delovanja že skoraj vseh društev gluhih in naglušnih, vključenih v Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije kaže, da so uporabniki program dobro sprejeli in ga ocenjujejo kot potrebnega.
Zadovoljstvo uporabnikov, motiviranost za tovrstno delo s strani brezposelnih gluhih in naglušnih izvajalcev/k, kljub začasni zaposlitveni možnosti, so glavni razlog, da program še teče.
Marija Serdoner-Lavrenčič,
sekretarka DGN Celje,
vodja programa
|
Video novice za gluhe in naglušne
Elektronski naslov: [email protected]
Z lastnim programom informiranja pripomoremo k uresničevanju pravice gluhih oseb do obveščenosti v njim prilagojenih tehnikah. S programom lastne produkcije informiramo naše uporabnike in o aktualnih dogodkih, ki so življenjsko povezani z našo organizacijo.
Zato so naši programi prilagojeni osebam z okvaro sluha tako po vsebini (aktualni dogodki iz življenja in dela gluhih in naglušnih, problemi na področju zakonodaje, izobraževanja, zaposlovanja, socialne vključenosti in drugo) kot tudi po načinu (tolmačene v znakovnem jeziku gluhih in s podnapisi).
Program Video novice v celoti pripravljamo v našem studiju na ZDGNS in ga pošiljamo vsem našim društvom po Sloveniji. Oddajo posredujemo tudi regionalnim in kabelskim sistemom po Sloveniji, ter na naši spletni strani. Cilj je vzpostavitev sistema informiranja gluhih in težko naglušnih oseb v Sloveniji in uresničevanje pravice do obveščenosti v njim prilagojenih tehnikah.
