Tiskarna Dan
Kar nekaj od vas je spraševalo o tiskarni Dan. Vsi pa se sprašujete, kako je kaj takega, kar se je zgodilo z Vašim podjetjem sploh mogoče. V naslednjih vrsticah bomo povedali zgodbo, katero je poznalo zelo malo ljudi. Poznali so jo tisti, ki so bili neposredno vmešani v potop nekoč donosnega podjetja.
V začetku 20.stoletja, točneje leta 1900, je bil v Ljubljani na Zaloški cesti ustanovljen Zavod za gluhe. Gojenec v tem zavodu je bil g. Ciril Sitar. Gospod Sitar je pred drugo svetovno vojno na Resljevi odprl obrt, pečatnico z istim imenom.
Po prepričanju je bil socialist. Ko je bila Ljubljana okupirana in obdana z bodečo žico, se je g. Sitar pridružil OF, ter ilegalno ponarejal italijanske in kasneje nemške štampiljke. Te štampiljke pa so se uporabljale pri izdelavi italjanskih in nemških dokumentov s katerimi je bil omogočen beg vseh zavednih Slovencev za časa okupacije. Ker so ga odkrili je bil g. Sitar deportiran v koncetracijsko taborišče. Naj še omenim, da je g. Sitar nosilec partizanske spomenice.
Po osvoboditvi je bila pečatnica in tiskarna Sitar nacionalizirana. Ker je bil g. Sitar vpliven človek, je dosegel, da so njegovo delavnico z vso opremo in stroji dobili gluhi, se pravi postala je del Zavoda za gluhe na Zaloški cesti. Istočasno pa so se začele razvijati druge gospodarske panoge, ti. gospodarstvo gluhih. Gospodarstvo gluhih v Sloveniji ni bilo opredeljeno z nobenim zakonom, je pa bilo v sestavi Zveze gluhih Jugoslavije-odbor za Slovenijo. V Gospodarstvu gluhih Slovenije je moralo biti zaposleno 50% slišečih, 48% gluhih in 2% ostalih invalidov. Plačevanja davkov je bilo Gospodarstvo gluhih Slovenije oproščeno.
Leta 1960 Izvršni svet Slovenije sprejme zakon o zaščitenih delavnicah, pride državna revizijska komisija in ugotovi vse nepravilnosti tega sistema. Poglavitna ugotovitev je bila, da so SLIŠEČI IZKORIŠČALI GLUHE. Po razpadu teh gluhih ekonomij se začnejo ustanavljati Učne Delavnice za Bežigradom pri Astri, kjer je zaposlitev našlo veliko število gluhih. Princip delovanja ostane isti, ker pa je vse pod okriljem zakona ima sedaj nadzor država, Zveza gluhih pa kot prestavnica civilne družbe samo sodeluje.
Zavod gluhih in naglušnih Slovenije ima v svoji sestavi rejniške družine, vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in učne delavnice. Ustanovitelj učnih delavnic je bila občina Bežigrad, ostalo(vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo) je ustanovilo ministrstvo za šolstvo. Učne delavnice so opredeljene kot profesionalni rehabilitacijski center. V njih pa so se gluhi učili in naučili praktičnih poklicov.
Zavod začne razvijati tezo o skrbništvu gluhih od rojstva do smrti. Ob istem času pa se je vpliv Zveze nad tem področjem skoraj izničil. Prišlo je do rivalstva, ki traja še danes. Zveza ima za sabo Loterijo Slovenije, Zavod pa ima za seboj državo. Razvijeta se dva tabora enega vodi Redžepovič, drugega Karel Desovnik, ki je bil direktor Zavoda. Karel Destovnik je bil na položaj postavljen s strani KP navkljub pomanjkanju potrebne izobrazbe.
Karel Destovnik se odloči za izgradnjo Učnih delavnic na Vojkovi 74-poleg šole za gluhe. V podporo mu je predsednik IS RS Šinigoj. Sklene pogodbo z SCT in izgradnja se začne. Ker je imel premalo sredstev(sredstev ima toliko, kolikor so bile ocenjene Učne delavnice za Bežigradom; krediti negospodarskim podjetjem niso bili izplačani), izvajalca del tj. SCT pooblasti za pridobitev le-teh. SCT dvigne kredit in izgradnjo konča. Zaledje, ki ga je Karel Destovnik imel pa ga je pustilo na cedilu. SCT se proglasi za lastnika novih Učnih delavnic. Karel Destovnik sklene dogovor o prevzemu 200 invalidov iz SCT-ja. Zvezni izvršni svet(Ante Marković) sprejme novi zakon o podjetjih, kjer je opredeljeno tudi invalidsko podjetje(40% invalidov). Slovenija je sprejela novi zakon o Zavodih 1992. Ta zakon pa je opredelil izobrazbo direktorja. Karel Destovnik izgubi položaj, ki sproži postopek o privatizaciji Učnih delavnic. Nastane TISKARNA DAN. Direktor je nihče drug kot Karel Destovnik…..
Negospodarsko podjetje pomeni, da ne profitira, gre za učno bazo. To pomeni, da je podjetje oproščeno vseh dajatev državi.
Skrbništvo gluhih od rojstva do smrti, je bila prvotni projekt oz. program Zavoda za gluhe. Zveza gluhih Slovenije se je temu uprla, kajti Zavod ne more biti skrbnik gluhih od rojstva do smrti. Lahko je le skrbnik gluhih otrok do zaključka šolanja. Po zaključku šolanja pa prevzame skrb za gluhe Zveza gluhih oziroma območna društva.
Kaj se je zgodilo s tiskarno DAN? Šlo je rakom žvižgat, ker se je država odmaknila od odgovornosti za nabrane dolgove podjetja. Tiskarno DAN so odkupili mladi, golobradi gospodje z debelimi mošnjički, delavci so zgubili kruh. Zveza gluhih se ni zanimala za podjetje DAN, ker ni bila ona ustanoviteljica ampak je to bila država. Vsaj toliko mi je znano. Kdo drugi bi znal podati točnejše informacije.
Katerega leta se je pa to zgodilo?
Podjetje na učni bazi? Kako pa to gre? Poznam neprofitne organizacije, ne poznam pa učnih podjetij… Sploh pa ne takih, v katerih bi bili ljudje redno zaposleni… Če ste s tem mislili na vajalnice za dijake ZGNL, potem vam bi rad povedal, da te še vedno obstajajo… Če pa je podjetje zaposlovalo invalide in delovalo na neprofitni osnovi, pa je to invalidsko ali socialno podjetje.
Ob »propadu« tiskarne Dan pa se poraja nešteto vprašanj, na katere pa verjetno nikoli ne bomo dobili odgovorov.
Zakaj predsednik ZDGNS Franc Planinc in njen sekretar Aljoša Redžepović nista preprečila likvidacije tiskarne Dan? Za primer naj navedem Zavod za slepe v Škofji Loki, kjer je s posegom Zveze slepih premoženje ostalo v rokah le-teh.
Govori se, da je bil del opreme po ugodni ceni prodan direktorju in lastniku BIROGRAFIKE Borisu Šušteršiču. Ali je to res?
Kako se za delo usposabljajo gluhi učenci v srednji šoli za tiskarje?
Kaj se je zgodilo z gluhimi, ki so stanovali v stanovanjih tiskarne Dan?
Kje je in kaj dela g. Vidmar(oseba, ki je nadomestila Destovnika)? Ali še vedno igra tenis z Redžepovićem?
Kaj se je zgodilo z 120-mi zaposlenimi tiskarne Dan-gluhimi seveda?
Zakaj ZDGNS se pravi Franc Planinc in Aljoša Redžepović nista zaščitila gluhih delavcev?
Najbolj pomembno vprašanje, ki si ga lahko zastavimo pa je:
Ali bo predsednik ZDGNS Franc Planinc končno predal dokumentacijo Državnemu Zboru oziroma novoformirani komisiji za ponovno preverjanje lastninjenja v preteklih letih, ki jo vodi poslanka Dobrajc?
To je le nekaj vprašanj na katera bi bilo zanimivo dobiti odgovore. Ostalo kar vas zanima pa javno na tem forumu vprašajte sami.
Naprej lp pozdrav vsem ki so ste tukaj.Kar si napisal je delno res ni samo pokopal samo Karl Destovnik ampak še drugi pospravili pod preprogo.Manjka še g.Vidmar ki je imel vizijo nove prostore idt.To se je dogajalo v pokojni državi.Ko so indvalidi dobili novo delovne prostore v Danu smo bli zelo veseli da smo odtrgali kruh od plače za novo stavbo.Ko se je začelo propadati so delavci obtoževat direktorja Vidmarja da je spravil na kant oz zamujanje plače.Ko so zamenjali direktorja je prišel Destovnik in blo nekaj časa mir v hiši.Tudi on je zapufal našo hišo do konca ampak počasno smrt ki je trajalo skoraj 5-8let.Pol je spet nazaj prišel Vidmar je probal rešit pa je pribil do konca križ.Pri tej agonoji so sodelovali (nič niso vedeli kaj se dogaja) tudi g.Šustašič ,g.Drobnič ,
Ke so in kako zivijo clani gradbenega odbora izgradnje novih prostorov uc
nih delavnic na VOJKOVI 74.
Predsednik:Vlado Breznik CLANI:Joze Bozic,Karl Destovnik,Joze Erjavec,Tone Ipavec,Joze Jenko,Nusa Kersovan,dr.Andrej Kumer,dr.Dinko Leskovsek,Ferdo luzar,Franc Planinc,Dare Ravnikar,Neva Ribnikar-Kastelec,Tatjana Steinman,Jan Ulaga,Brigita Urh in Igor Vidmar.
Porocilo Gradbenega odbora o izvedbi investicije za izgradjo proizvodno-poslovnih prostorov ucnih delavnic-Zavoda za usposabljanje slusno in govorno prizadetih Ljubljana z dne 11.april 1991.
, ki je začel jemati velike kredite za opremo pri podjetju Alpe Adria. V vsem tem dogajanju za »zaprtimi vrati« je sodeloval tudi predsednik ZDGNS. Seveda je bil le okrasek, zato, da so lahko vsi glavni akterji zatrjevali, da imajo podporo gluhih. Predsednik ZDGNS pa se verjetno sploh zavedal ni, kaj se dogaja(to ga ne opravičuje). To dogajanje za »zaprtimi vrati« je gluhe stalo okoli 2.000.000 DEM in izgubo zaposlitve 150-ih delavcev.
O vsem tem dogajanju začenejo pisati novinarji, vsi glavni akterji pa se zavijejo v molk.
Ko je predsednik ZDGNS videl kaj se je zgodilo, je na organih Zveze sprejel sklep, da strokovni delavec Čedo Škondrić zbere vse papirje in celo stvar preda sodišču. To je seveda storil in celo stvar predal odvetnici, ki pa ga je čez približno dva tedna poklicala in se prevzemu zadeve odpovedala. Tako je cela zadeva bila predana drugemu odvetniku, končni rezultat pa je bil isti. Škondrić je po tem dogodku celo stvar pisno izročil v roke predsedniku ZDGNS. Zadeva obstane na mrtvi točki.
Poraja se nešteto vprašanj. Glavni pa sta:
Zakaj zadeve ni hotel prevzeti noben odvetnik?
Kdo vse je vmešan v te »nezakonitosti«?
To sta samo dve vprašanji, ki bosta za nas ostali res samo vprašanji. Odgovorov ne bo. Naj samo še omenim, da se v poslopjih nekdanje tiskarne DAN nahaja sedež podjetja Telekom in sedež podjetja Mobitel.
Urhova je svetovalka pri varuhu človekovih pravic; Destovnik ima privat tiskarno. Ulaga je bil predsednik društva defektologov Slovenije; njegov ata pa pokojni učitelj gluhih. Mobitel je pred kratkim dal 100 brezplačnih umts mobitelov, ki pa so iz zaloge iz leta 2004, ker ga pač ne morejo razprodati.
OTROŠKI VRTEC IN POKVARJENI VZGOJITELJI.
Kaj se zgodi, če damo nekaj vrednjega otrokom v vrtcu. Prej ali slej stvar uničijo. In to se je tu zgodilo-
Svet je že zdavnaj pogruntal, da OTROCI NISO OPRAVILNO SPOSOBNI. Rabijo SKRBNIKA, ki ga določi SODIŠČE.
Predstavljajmo si, da otroci v vrtcu kvazi izberejo PRECEDNIKA in UPRAVNI ODBOR. Med sabo oz bolje, med izbranci.
Pa zato še vedno niso odrasli.
In premoženje je šlo.
Me pa zanima, kakšen argument sta navedla odvetnika? Saj nekaj tudi pove, zakaj zadeve ne more sprejeti.
Namreč:
advokati so specializirani;
en se spozna na pedofilijo, drug na umore, tretji na davkarijo,..
In, advokat bi moral priporočiti, koga naj se najame.
Lahko bi vprašali tudi na ODVETNIŠKO ZBORNICO, kateri advokat je primeren za to.
In takega je POTREBNO PRIMERNO PAČATI.
Brez nič ni nič-
In to je zdaj; grenak nič.
AMPAK NAČIN V VRTCU OSTAJA ISTI. Še danes in tudi jutri.
Je bil pa naš stari znanec Don stalno v sedlu zveze. Zaradi česa, oz koliko je pa on tiščal glavo v pesku?
Pr vsaki organizaciji oz ustanovi je kakšen pravnik pa ekonomist.
Ne me basat da na naši strani ni bilo nikogar?
Je pa verjetno tako kot sedaj.
Delajo se nepravilnosti, PA MORAJO VSI MOLČATI. Ker sicer funkcionarji zveze udarijo po ljudeh, ki se upajo kaj reči.
Sam bi zelo zelo priprl vrata financiranju takih vrtcev na lepe oči.
Vsaj nekaj mi je všeč pri stvari. Ker se že omenja SCT.
Direktor SCT ima lepo pričesko, ki mu plapola kot privatizacijskemu levu.
Nek moj sorodnik je rekel že pred časom, da bi vsi imeli grablje, vil pa nihče.
Ja, kdor je bil v Jugi komunajza direktor al pa karkoli je MAN FOR EVER.
V politiki, gospodarstvu, Zvezi…..
Dobr da sem v EU in da obstaja tudi instanca sodišča v Štrasburgu.
Tle jest ne zaupam a ma nobenmu.
Lepa beseda, naši šprahi je svojat.
