Sandi

Member

Sporočila 327
Registriran: 1-1-2002
Uporabnika ni na forumu

Mood:
Napisano dne: 21-2-2005 at 10:46 AM

Finančno poslovanje ZDGNS

Kje bi lahko videl letno poročilo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in predvsem poročilo o njihovem finančnem poslovanju? To bi moralo po pravilih biti javno.

Meri

Junior Member

Sporočila 19
Registriran: 16-1-2002
Uporabnika ni na forumu

Mood:
Napisano dne: 21-2-2005 at 03:13 PM

Sandi, finančno poslovanje Zveze ni in ne more biti skrivnost (morda le tisto, kar je pod strogo zaupno). Če Te zanima, lahko greš na Zvezo ali pa o tem kaj več zveš na njihovi skupščini, ki bo nekje v mesecu aprilu. A tam lahko le poslušaš, besede pa ne boš nikoli dobil, ker je dopustno govoriti samo delegatom. Vsaj jaz imam take izkušnje.

miha

Member

Sporočila 176
Registriran: 18-9-2002
Uporabnika ni na forumu

Mood:
Napisano dne: 21-2-2005 at 03:39 PM

Ali gredo novinarji glasila gluhih kdaj na te sestanke in ali je finančno poročilo objavljeno v glasilu Odmev tišine? Predlagam, da gre tokrat novinar tja in naj napiše o finančnem poročilu. Mislim, da je to bolj pomembno ko kaj drugega. Se vzame foto al pa diktafon in se ta del posname in se pol objavi v reviji gluhih finančno poročilo, da bomo pol vedli kaj in koliko gre za eksotične postavke društvenega proračuna, in kdo to odobrava.

Mislim, da morajo delegati skupščine potrditi poročilo al ga pa zavrnit. Lahko pa zahtevajo dodatna pojasnila.
In kdor nima “jajc” ali pameti da kaj vpraša, ne sodi za delegata ali na skupščino.

Časi kimavcev so za vselej minili.
Svet je vedno bolj neizprosen in zato ne smemo še sami sebi pljuvati v skledo.

Nauk je skratka ta, da naj se te številke in postavke objavijo javno v glasilu Odmev.. in še kdo jih je odobril.
Pa bomo vidli in morda ostrmeli.

Edvard

Junior Member

Sporočila 27
Registriran: 24-1-2005
Uporabnik je na formu

Mood:
Napisano dne: 9-4-2005 at 11:52 PM

citat::
——————————————————————————–
Originally posted by miha
Ali gredo novinarji glasila gluhih kdaj na te sestanke in ali je finančno poročilo objavljeno v glasilu Odmev tišine? ….
Časi kimavcev so za vselej minili.
….
Nauk je skratka ta, da naj se te številke in postavke objavijo javno v glasilu Odmev.. in še kdo jih je odobril.
Pa bomo vidli in morda ostrmeli.
——————————————————————————–

Mislim, prijatelj, da si v zmoti – časi kimavcev še zdeleč niso minili in časi strahovlade tudi še ne. Še huje je kot včasih. Motiš se tudi glede objave v Odmevih tišine. Tudi to imajo čvrsto v rokah Redžepovič, Slatinšek, Planinc in podobni “tički”…. Zato tisto, kar tam prebereš, vedno vzemi z rezervo – najbolje, če sploh ne verjameš tistemu, kar tam piše.
Dokaz trditve: mene je urednica Odmevov tišine sama prosila, če ji pojasnim dogajanje ojrog iger v Avstraliji. To sem storil in bila je navdušena. Ampak objavila je pa skrajšan (beri: prikrojen) povzetek in to šele potem, ko so ji Slatinšek in še kdo zagrozili!!! Na to moje potvorjeno pismo sem se pritožil uredništvu in zahteval objavo. Si ga lahko prebral? Nisi mogel, ker ga niso objavili. Kaj misliš, po čigavi direktivi? Ti prišepnem, ali že veš?

Na enak način in isti ljudje so v strahu za svoje riti in polžaje ukazali umakniti moj prispevek k razjasnitvi nesmotrnega trošenja denarja v Avstraliji. Logično, kajti na dan bi prišlo, da so ti gospodje “vrgli v zrak” kakšnih 20 milijonov tolarjev (po oceni vsem znane turistilne agencije in hotela, kjer so bivali).

Zveza za šport invalidov Slovenije (ZŠIS) je krila stroške za 23 ljudi. Tako je njihovo uradno stališče in poročilo. V Avstraliji jih je bilo 32!!! Boste gluhi zahtevali pojasnilo, kdo je ostalim devetim plačal ta dopust in s čim so si ga zaslužili? Domnevam, da si je morda kdo res sam plačal ta dopust, toda zakaj podatka o tem nihče ne pove in zakaj nihče ne demantira tega dejstva? Pomislite malo, zakaj to tako skrivajo!!!

Poleg tega bi se bilo morda dobro vprašati, če je smotrno porabljen denar, če nekim funkcionarjem plačaš pot in tritedenski dopust v Avstralijo zato, da je dva dni prisoten na kongresu, na katerem pa niti ne ve prav dobro, kaj se je v CISS medtem zgodilo, ker mu je sekretar ZDGNS Redžepovič “pozabil” dati dokument, ki ga je prejel dva meseca prej… Slatinšek in Petrič sta sama priznala, da “sta na kongresu zaradi tega izpadla kot bedaka”. In potem sta bila tam še tri tedne!!! In sta se imela fino! Vaši funkcionarji, vodstvo reprezentance je bilo v Avstraliji na dopustu, eni so pa še ljubice peljali s seboj. In če va teh 20 milijonov tolarjev nič ne pomeni, prav!

Če pa želote vedeti, kaj sem pripravil kot članek za Odmeve tišine, ga preberite tu spodaj (in primerjajte s tistim, kar je bilo objavljeno).

Pssst! Nikomur povedat!

Tudi takole strnjeno, kot piše v naslovu, bi se dalo ponazoriti ravnanje vodstva državne reprezentance gluhih športnikov Slovenije, ki se je od 29. decembra do 16. januarja mudila na igrah Deaflympics v avstralskem Melbournu. Pa gre za več kot to! Zavestno so se namreč odrekli dobrohotno ponujene in povsem brezplačne pomoči pri informiranju slovenske javnosti v domovini in v Avstraliji in očitno v paničnem strahu, da bi se morda ob necenzuriranem ter neodvisnem poročanju o njihovem bivanju v Melbournu, so to poročanje celo ovirali oz. ga onemogočali.

Slovence v Avstraliji so nedvomno razočarali, tiste naše prijatelje, ki so se sami ponudili, da bi o dogajanju na igrah poročali na dveh radijskih postajah, ki ju slišijo Slovenci po vsej Avstraliji, pa so s svojim nerazumljivim in nesprejemljivim vedenjem celo šokirali. Vodstvo reprezentance na tokratnih olimpijskih igrah gluhih si za svoje ravnanje v Melbournu zato zasluži negativno oceno. Preprosto niso dorasli vlogi, ki so jo opravljali tako, kot da gre za neko privatno zabavo, ne pa za zastopanje Slovenije na največji športni prireditvi gluhih na svetu. Na grb, ki so ga nosili na prsih, so preprosto pozabili. Vsa sreča je, da so ta vtis, kolikor se je dalo, sproti popravljali naši gluhi športniki in njihovi trenerji – tudi tisti, ki jim na igrah sicer ni šlo ravno po načrtih.

Vodstvo reprezentance je športnike na pot popeljalo popolnoma nepripravljeno in če jim ne bi sam posredoval podatkov, na koga se v Melbournu lahko obrnejo, če bi imeli kakršnekoli težave, bi bili v daljni Avstraliji »goli in bosi« – kljub množici naših rojakov, ki žive tam in so bili pripravljeni narediti čisto vse, da bi naši ekipi olajšali in celo polepšali bivanje v daljni deželi. Ti ljudje iz vodstva naše odprave – kot da še niso nikoli prestopili slovenske meje – v Avstraliji niti telefonirati niso znali, znali pa so biti tako nesramni, da so obremenili telefonski račun dobrohotnih in prijaznih gostiteljev.

Če bi ne bilo mojih prijateljev, ki so se v teh dneh povsem posvetili našim športnikom, bi le-ti prve dni po prihodu niti ne imeli možnosti trenirati (primer: košarkarjem so celo žoge priskrbeli!) in preostalo bi jim najbrž le poležavanje v hotelu! Tako pa so bili deležni posebnega sprejema v Slovenskem društvu Melbourne, silvestrovanja na prostem in še marsičesa. Športniki in trenerji bodo po vrnitvi v domovino o tem zagotovo vedeli povedati veliko lepega. Prav bi bilo, da jim damo možnost, da o tem spregovorijo, kajti vodstvo reprezentance je skrajno neprofesionalno in v komajda razumljivih prispevkih poročalo le na svojih spletnih straneh, nesramno in neodgovorno pa zavrnilo možnost, da bi neodvisni in nepristranski novinarji poročali tudi za strani Zveze za šport invalidov in najbolj obiskane športne spletne strani v Sloveniji: Siolov Sportal!

S tem so flagrantno kršili osnovne pravice vseh Slovencev in lastnih športnikov – pravice do poštene, prave informacije o dogajanju. Mislili smo, da so časi cenzuriranja in filtriranja novic že zdavnaj minili, toda ti ljudje očitno še živijo v teh preteklih časih in se temu primerno tudi vedejo. Njihovo poročanje o dogajanju v Melbournu je bilo pomanjkljivo, v več primerih pa tudi skrajno zavajajoče in žaljivo do rojakov v Avstraliji. Vzvišeno in ignorantsko se vedejo, kot da so mali bogovi, ki jim nihče ne sme ničesar prigovoriti in pri tem pozabljajo, da so funkcionarji v organizaciji javnega pomena in značaja, na takšnih odpravah pa hkrati še predstavniki Republike Slovenije. Tudi to jim je kaj malo mar, da so sredstva za financiranje njihovega delovanja sredstva, ki jim jih posredno zagotavljamo vsi slovenski davkoplačevalci.

Edvard Bogataj

Spomin odraslega, kot je znano, obsega različno psihično gradivo. Nekateri se spominjajo v podobah, njihov spomin je vizualen; drugi morejo v spominu reproducirati samo skrajnje nepopolne obrise doživljenega; po Charcotu imenujemo ta tip avditivni ali motorični v nasprotju, vizualnim. V sanjah te razlike izginejo, skoraj vsi sanjamo v podobah. Toda to se nanaša tudi na otroške spomine; otroški spomini so plastično vizualni tudi pri ljudeh, katerih poznejši spomini pogrešajo vizualni moment. Vizualni spomin ohranja torej tip infantilnega spominjanja. Zase vem, da so moji edini vizualni spomini tisti iz najnežnejšega otroštva; gre za naravnost plastično izoblikovane prizore, ki jih lahko primerjam samo s predstavo na odru.

Društva gluhih in naglušnih Slovenije: Društvo gluhih in naglušnih Celje, Društvo gluhih in naglušnih Koroške Dravograd, Društvo gluhih in naglušnih Koper, AURIS Medobčinsko Društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko Kranj, Društvo gluhih in naglušnih Posavja Kr§ko, Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. Mestno društvo gluhih Ljubljana, Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Društvo gluhih in naglušnih Murska Sobota, Društvo gluhih in naglušnih za severno Primorsko Nova Gorica, Medobčinsko Društvo gluhih in naglušnih Novo mesto in Medobčinsko Društvo gluhih in naglušnih Velenje, združena v Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije so na podlagi določil Zakona o invalidskih organizacijah ter upoštevaje Zakon o društvih na skupščini dne 26.04.2003 sprejela v smislu uskladitev s predpisi spremembe in dopolnitve Statuta Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki se v prečiščenem besedilu odslej glasi

STATUT

ZVEZE DRUSTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE

I. STATUSNE DOLOCBE
1. Ime in sedež

1. člen

Ime Zveze je: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Zveza uporablja kratico ZDGNS, Ljubljana Sedež ZDGNS je v Ljubljani, Drenikova 24.

2. člen

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (v nadaljevanju: ZDGNS) uporablja pri svojem delu žig okrogle oblike s premerom 35 mm. V sredini žiga je emblem ZDGNS, ki predstavlja stiliziran uhelj s prekinjeno črto. Ob robu žiga je besedilo: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

ZDGNS oziroma njeni organi in člani se sporazumevajo v naravnem – znakovnem jeziku gluhih Slovenije, v glasovnem, govornem slovenskem jeziku z uporabo vseh ustreznih akustičnih in vizualnih prilagoditev naglušnim osebam (uporabnikom slušnih aparatov in kasneje popolnoma oglušelim, ki ohranjajo govor). V domačem pisnem sporazumevanju uporabljajo slovenščino, v mednarodnem pa načeloma angleščino oziroma mednarodni jezik – gestuno.

ZDGNS skrbi, da je jezik gluhih priznan kot naravni jezik in kultura gluhih ter kot obogatitev narodne dediščine Slovenije.

3. člen

ZDGNS je prostovoljna društvena, neodvisna, strokovna invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu in pri opravljanju svojega dela sodeluje s pristojnimi vladnimi organi in telesi tako, da se vključuje v strokovne razprave s predlogi, vzpodbudami, opozorili, mnenji, pripombami ipd.

-1-

Zveza združuje društva z interesno povezanimi invalid! – gluhimi ter naglušnimi osebami z namenom druženja, vključevanja v življenje ter izvaja posebne socialne programe.
Zveza deluje na celem območju Republike Slovenije, torej na državni ravni.
4. člen
Gluhe so vse tiste osebe, ki so izgubile sluh oziroma tiste, ki zaradi otezkočenega sporazumevanja uporabljajo znakovni jezik kot svoj naravni jezik.
Naglušna oseba je oseba z okvaro sluha od 31% do 95% po Fowlerju, ki se pri sporazumevanju naslanja na ostanke sluha s slušnim aparatom ali brez njega , z odgledovanjem z ust in z drugimi akustičnimi ter psihosocialnimi prilagoditvami in katere glavno sredstvo sporazumevanja je govor, ter kasneje oglu§ele osebe z izgubo sluha ve6 kot 95% po Fowlerju, ce je ohranjena funkcija govora in poslušanja.
5. člen
ZDGNS je pravna oseba zasebnega prava, ki deluje v javnem interesu in ima v pravnem prometu s tretjimi osebami vsa pooblastila v skladu s tem statutom, pri čemer odgovarja s svojimi razpoložljivimi sredstvi.
Znotraj ZDGNS deluje športna zveza gluhih. Pri svojem delu upošteva ta statut in načela Mednarodnega komiteja za športe gluhih (CISS).
6. člen
Kot članica Svetovne zveze gluhih, Mednarodne zveze naglušnih, Evropske zveze naglušnih ter Mednarodnega komiteja za športe gluhih je ZDGNS v okviru svoje dejavnosti predstavnik Republike Slovenije v mednarodnih okvirih. Je krovna društvena organizacija članov ter izvajalka nacionalnega programa iz svoje dejavnosti na ravni Republike Slovenije. Nastopa v mednarodnih odnosih, članom posreduje stali§6a prej navedenih mednarodnih organizacij, oblikuje smernice za delo ter povezuje in usklajuje njihove programe. V povezavi z rednimi člani zagotavlja zaščito gluhih in naglušnih kot invalidov ter skrbi, da so programi naravnani v njihovo korist. V mednarodnem in domačem merilu zastopa gluhe osebe gluha oseba, naglušne osebe pa naglušna oseba.
ZDGNS daje kot nacionalna krovna društvena organizacija in nosilka programa za gluhe in naglušne svojim rednim članom soglasje k izvajanju posamičnih programov, ki jih sofinancira. Redni člani prosto izvajajo društvene programe, če zanje zagotovijo finančna sredstva. Posebni socialni programi so dostopni vsem gluhim in naglušnim osebam.
Posamezni socialni programi se določijo z letnim programom dela, ločeno za gluhe in ločeno za naglušne osebe. Za pripravo in izvedbo ločenih programov se oblikujeta odbor za gluhe in odbor za naglušne. Delovanje odborov urejata posebna pravilnika.
ZDGNS upošteva pri svojem delu tudi dokumente mednarodnih organizacij, v katere je včlanjena, ter deluje v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

-2-

2. Zastopanje. predstavljanje. podpisovanje
7. člen
ZDGNS zastopajo, predstavljajo in se v njenem imenu podpisujejo predsednik, podpredsednik in sekretar ZDGNS v okviru pooblastil, ki jih imajo v tem statutu ter v njegovih izvedbenih aktih.
Pri odsotnosti predsednika ima njegove pristojnosti podpredsednik. Zastopniki ZDGNS lahko določijo tudi drugo osebo, da zastopa ZDGNS v posamezni zadevi.
3. Zagotavljanje javnosti dela zveze
8. člen
Delovanje ZDGNS temelji na načelu javnosti. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem širše in ožje javnosti.
ZDGNS obvešča širšo javnost s sredstvi javnega obveščanja ter z lastnimi mediji.
Ožjo javnost obvešča ZDGNS s pošiljanjem vabil, gradiv, mnenj, ocen, zapisnikov, ipd.. Vse gradivo ZDGNS je dostopno in na vpogled njenim članom.
Za zagotavljanje javnosti dela sta odgovorna predsednik skupščine ZDGNS in sekretar ZDGNS.
Sestanki organov ZDGNS so praviloma javni. Javnost je izključena le v morebitnih primerih obravnavanja poslovne ali druge tajnosti ter zaradi zavarovanja osebnega dostojanstva ali zaščite posameznega člana.
Gradivo s tajnimi podatki mora bit! kot tako ustrezno označeno. Kdor je seznanjen ali ve za podatke, ki so tajni, je njihovo tajnost dolžan varovati ter upoštevati predpise, ki urejajo varovanje podatkov.
II. NAMEN, CILJ IN NALOGE ZDGNS
9. člen
1. Namen:
Namen ZDGNS je prostovoljno združevanje preko društev gluhih in naglušnih, interesno povezanih oseb, da ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo svoje posebne potrebe ter zastopanje njihovih interesov, pri čemer upošteva pri svojem delu Zakon o invalidskih organizacijah, načela državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde invalidskega varstva.

-3-
Namen gluhih in naglušnih je povezovanje oseb z okvaro sluha, zaradi zastopanja njihovih interesov in potreb, ter zbiranja, posredovanja in sirjenja informacij o medicinsko tehničnih pripomočkih, zakonodaji, ki ureja dostopnost in pravice do tehničnih pripomočkov, zakonodaji, ki ureja prilagoditev delovnega okolja in pokojninsko invalidskega zavarovanja, zakonodaji, ki ureja področje informiranosti v njim prilagojeni tehniki in drugih pomembnih podatkov za 6im uspešnejše vključevanje v slišeče okolje in čimbolj neodvisno ter aktivno življenje gluhih in naglušnih oseb, da čim prej laže in v večjem obsegu uresničijo svoje pravice ter izkoristijo svoje telesne in duševne zmožnosti.
Namen je tudi ohranjanje samostojnosti v življenju in izboljšanje kvalitete življenja, skrb za ozaveščanje javnosti o okvarah sluha ter pomoč gluhim in naglušnim osebam pri samorazvoju, nudenju medsebojne podpore in samopomoči, da se prepreči socialna izključenost.
10. člen
2. Cilj:
Cilj delovanja ZDGNS je doseganje polne kakovosti življenja gluhih in naglušnih zlasti kot:
– uveljavljanje vseh človekovih pravic, ki zagotavljajo ekonomsko, socialno, kulturno in politično enakopravnost,
– odstranjevanje ovir v okolju, ki segregirajo in izolirajo gluhe in naglušne osebe,
– spodbujanje samozavesti in prepoznavnost gluhih in naglušnih oseb in upoštevanje njihovih posebnih potreb v socialnem okolju,
– popolna vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju;
– nediskriminacija v celoti;
– vzpodbujanje k opiranju na lastne moči in sposobnosti;
– avtonomnost gluhih in naglušnih kot uporabnikov storitev,
– doseganje ekonomske, socialne, zdravstvene in pravne varnosti;
– socialno pravičnost in enake možnosti.
Po prej navedenem soustvarja ZDGNS možnosti za polno vključitev gluhih in naglušnih v življenjsko in delovno okolje ter v vse oblike družbenega življenja ob enakih pogojih in z enakimi možnostmi kot jih imajo polnočutne osebe. V zvezi s tem zagotavlja možnosti za delovanje rednih članov pri doseganju skupnih ciljev, nenehno proučuje in ocenjuje družbenoekonomski položaj v življenjskem in delovnem okolju gluhih in naglušnih, utrjuje zavest o njihovih izvirnih potrebah, ohranjenih sposobnostih in socialnih pričakovanjih, podpira rešitve in ukrepe za uresničevanje socialne vloge ter si prizadeva za uveljavljanje pozitivnih stali§6 do gluhih in naglušnih pri slišečih ljudeh.
ZDGNS skrbi za poseben način obveščanja in sporazumevanja, s tem omogoča gluhim in naglušnim spremljanje čim širšega obsega informacij, podatkov in programov v TV mediju in drugih elektronskih komunikacijah.
ZDGNS sama ali s svojimi člani pomaga v okviru možnosti zaposlenim ter drugim gluhim in naglušnim osebam – članom društev pri morebitnih težavah v njihovem delovnem, bivalnem ali širšem okolju kot tudi svetuje in pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic.

-4-

ZDGNS sodeluje s pristojnimi organizacijami in institucijami pri socialnem varstvu v vseh oblikah.
Cilj ZDGNS je tudi vzpostavitev sistema popolne veljave, ki izključuje vsakršno manipuliranje z gluhimi in naglušnimi.
11. člen
3. Naloge:
Temeljna naloga ZDGNS je uresničevanje programov na državni ravni, poleg tega pa izvaja v okviru svoje dejavnosti se naslednje naloge:
1. ugotavlja interese in zagovarja potrebe na vseh področjih, ki zadevajo življenje gluhih in naglušnih, vpliva na spremembe v njihov prid ter prispeva k osveščanju javnosti;
2. načrtuje, organizira in izvaja programe, ki gluhim in naglušnim omogočajo bolj dejavno sodelovanje in pripomorejo k odstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu življenju (usposabljanje za aktivno življenje in delo, prevozi, oskrba s tehničnimi pripomočki, klubi, tolmačenje in spremljanje, programi za ohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi, informativna, založniška in kulturna dejavnost, rekreacija in šport ter podobno);
3. nudi pomoč pri uveljavljanju potreb na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja (stanovanja, domovi), socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije;
4. preprečuje in blaži socialne ter psihične posledice gluhosti in naglušnosti;
5. usposablja gluhe in naglušne za samopomoč ter svojce in prostovoljce za življenje in delo z gluhimi in naglušnimi;
6. organiziranje dela v skupinah za samopomoč;
7. razvija socialne spretnosti gluhih in naglušnih ter njihovo informiranost na različnih področjih življenja, z namenom samozastopanja;
8. pomoč pri uveljavljanju človekovih pravic in promocija človekovih pravic;
9. sodeluje pri oblikovanju državnih predpisov na področju invalidskega varstva;
10. predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese gluhih in naglušnih na državni ravni;
11. se povezuje z drugimi invalidskimi organizacijami doma in v tujini.
Naloga ZDGNS je tudi specifično izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnjakov za opravljanje svoje dejavnosti. Po svojih predstavnikih sodeluje v različnih telesih, organizacijah, sindikalnih združenjih v Republiki Sloveniji ter v mednarodnih organizacijah v katere je vključena. Naloga ZDGNS je tudi sodelovanje s strokovnjaki in strokovnimi ustanovami ter organi s področja opravljanja njene dejavnosti. ZDGNS se povezuje in sodeluje z ustreznimi tujimi in mednarodnimi združenji in organizacijami, tudi z OZN ter njenimi organizacijami in telesi.

-5-

12. člen
Skladno z uresničevanjem ciljev in nalog iz prejšnjih členov, opravlja ZDGNS naslednje dejavnosti:
izvajanje vseh posebnih aktivnosti, svetovanj in oblik pomoči, ki gluhim in naglušnim osebam – članom društev omogočajo enakovredno vključevanje v življenje in delo;
– v skladu z veljavnimi predpisi sodeluje in dopolnjuje izvajanje družbenega varstva gluhih in naglušnih s področij: izobraževanja, socialnega skrbstva, zaposlovanja, zdravstva, invalidsko-pokojninskega varstva, otroškega varstva, kulture, športa in informatike;
– v zvezi s prejšnjo alinejo izvaja specifične programe za gluhe in naglušne pod posebnimi pogoji – v njim prilagojeni komunikaciji, spremlja, usklajuje in vzpodbuja razvoj teh področij ter spremlja možnosti gluhih in naglušnih za uveljavljanje pridobljenih pravic, predlaga postopke in načine za njihov nadaljnji razvoj ter uresničevanje;
– z informativno dejavnostjo zagotavlja gluhim in naglušnim čimbolj obsežno in popolno vključevanje v sistem obveščanja v njim dostopnim načinom obveščanja;
– povezuje in usklajuje delo rednih članov, jim daje smernice, posreduje strokovna spoznanja ter kot krovna nacionalna organizacija strokovno sodeluje pri oblikovanju posameznih programov in s sofinanciranjem v okviru razpoložljivih sredstev omogoča njihovo izvedbo ter v skladu s 6. členom tega statuta daje soglasja k izvajanju posameznih programov;
– usklajuje interese gluhih in naglušnih z interesi drugih družbenih dejavnikov;
– uporablja v se možnosti za premagovanje povezovalnih o vir z u porabo totalne komunikacije in tehničnih pripomočkov med rehabilitacijo, usposabljanjem in zaposlovanjem;
– sodeluje pri oblikovanju sistemskih rešitev invalidskega varstva, spodbuja in podpira ukrepe pristojnih organov in strokovnih ustanov za razvoj družbene skrbi za gluhe in naglušne ter spremlja izvajanje dogovorjenega varstva;
– sodeluje pri vključevanju gluhih in naglušnih otrok v življenje in delo ter pri razvijanju drugih oblik usposabljanja in zaposlovanja;
– vzpodbuja proučevanje in znanstveno delo izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih znanstveno-raziskovalnih ustanov v zvezi s pojavi gluhosti in naglušnosti, njenim preprečevanjem in rehabilitacijo;
– preko javnih informacijskih sredstev seznanja javnost s problematiko gluhih in naglušnih, jo priteguje k sodelovanju za reševanje splošnih družbenih vprašanj, ki jih poraja ta invalidnost in na ta način uveljavlja pozitivna stališča polnočutnih Ijudi do gluhih in naglušnih;
– organizira in pospešuje izmenjavo informacij, izkušenj in strokovnih dognanj med člani, ustanovami in strokovnjaki – specialist! s področja okvar sluha;
– daje članom tehnično pomoč in nasvete ter jih seznanja z mednarodnim dogajanjem s tega področja;
– spodbuja povezovanje in izvajanje raziskav in študij na vseh področjih gluhosti in naglušnosti;
– v okviru svojih zmožnosti daje in skrbi za ustrezna pojasnila ali napotke glede posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njenih članih;
– pomaga pri prizadevanjih gluhih in naglušnih, da prispevajo k nacionalnemu kulturnemu bogastvu;
– proučuje strokovno literature s področja svoje dejavnosti ter člane seznanja s strokovnimi problemi, izboljšavami, novitetami, ipd;

-6-

– prireja ali organizira strokovna predavanja, posvetovanja, tečaje, razstave, ekskurzije za člane ZDGNS ipd.;
– skladno s predpisi posreduje domačo in tujo literature ter izpopolnjuje svojo strokovno knjižnico;
– izdaja posamične publikacije in strokovno gradivo v skladu z zakonom.
13. člen
ZDGNS izvaja programe pridobitne dejavnosti in socialnega marketinga, kadar je izvajanje teh dejavnosti povezano z njenimi delovnimi področji ter rabi pri opravljanju dejavnosti in nalog iz tega statuta in skladno z 1., 22. in 23. členom Zakona o društvih in drugimi veljavnimi predpisi.
Ti programi na državni ravni so zlasti:
– priprava in izdaja glasil za gluhe in naglušne,
– lastna založniška dejavnost,
– snemanje, montaža in finalizacija TV oddaj za gluhe in naglušne, za druge invalide, šole, univerzo in druge naročnike,
– avdio – video produkcija v lastnem študiju,
– presnemavanje video kaset v lastnem študiju,
– vključevanje v svetovni splet Internet preko lastnega strežnika,
– prevajanje v znakovni jezik,
– izdaja publikacij, kaset, zgoščenk s področja znakovnega jezika,
– oskrba in distribucija tehničnih pripomočkov za potrebe ZDGNS (telefoni za gluhe, faxi, telefonski ojačevalci za naglušne, dekoderji za TV sprejemnike, modemi za internet, prilagojeni računalniki, multiwake alarmni sistemi in drugi tehnični pripomočki za gluhe in naglušne),
– izvajanje počitnikovanja, seminarjev , različnih oblik usposabljanja, itd. v lastnih počitniških kapacitetah,
– organizacija domačih in mednarodnih športnih prireditev za gluhe,
– izvajanje socialno varstvenih storitev za gluhe in naglušne,
– izvajanje specifičnih oblik izobraževanja in šolanja za gluhe in naglušne.
14. 6len
Neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti poteka preko strokovne službe ZDGNS.
ZDGNS lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti s sredstvi ZDGNS tretjim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
O razporejanju pridobitne vrednosti ali pokrivanju morebitne izgube v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti iz 13. člena tega statuta odloča pristojni organ ZDGNS.
15. člen
ZDGNS lahko pod pogoji Zakona o invalidskih organizacijah ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod.

-7-

ZDGNS je ustanoviteljica Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik. Namen ustanovitve tega združenja pa je tolmačenje gluhim slovenskega govornega jezika v znakovni jezik in slišečim osebam tolmačenja znakovnega jezika v slovenski govorni jezik.
III. ČLANSTVO
16. člen
ZDGNS pozna naslednje kategorije članstva:
1. redni člani
2. častni člani.
17. člen
1. Redni člani
Redni člani ZDGNS so društva gluhih in naglušnih, kot so navedena v preambuli tega statuta ter morebitna kasneje včlanjena društva.
V ZDGNS se po postopku, predvidenem v statute, lahko včlani novo društvo pod temi pogoji:
– da ima status invalidske organizacije in je njegovo delovanje usklajeno z Zakonom o invalidskih organizacijah;
– da deluje vsaj 1 leto in vključuje vsaj 33% gluhih in naglušnih iz svoje regije;
– da izkazano uspešno izvaja vsaj en socialni program in zanj namenja finančna sredstva;
– da ima strokovno usposobljeno osebje za vodenje posebnih socialnih programov;
– da ima ustrezne prostore, v katerih lahko izvaja svojo dejavnost.
Redni člani lahko zaradi lažjega oziroma bolj smotrnega ter kvalitetnejšega dela oblikujejo podružnice. Redni člani vključujejo v svoje članstvo invalide – gluhe in naglušne osebe, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, delno ali v celoti sami ne morejo zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju kjer živijo. Njihovi cilji, naloge in dejavnosti pa so podobni ciljem, nalogam in dejavnostim ZDGNS. Redni člani opravljajo dejavnosti skladno s svojimi usklajenimi statuti in drugimi dokumenti, ki so jih sprejeli, ter po tem statutu, pri čemer morajo vključevati vsaj 33% gluhih in naglušnih oseb v regiji, iz katere prihajajo.
Redne člane sprejema upravni odbor ZDGNS na podlagi pristopne izjave, s katero se zavezujejo, da bodo spoštovali statut ZDGNS, ter Zakon o invalidskih organizacijah. Sprejem mora potrditi skupščina ZDGNS. Po sprejemu se član vpiše v register članov ter prejme ustrezni dokument o članstvu.
Če se sprejem v članstvo odkloni ima odklonjeno društvo pravico, da se pritoži na skupščino ZDGNS, ki odloča dokon6no kot drugostopenjski organ.

-8-

18. člen
2. Častni člani
Status častnega člana lahko podeli skupščina ZDGNS na predlog upravnega odbora pravni ali fizični osebi zaradi posebnih zaslug pri delu, dosežkom ali razvoju ZDGNS.
19. člen
Pravice in dolžnosti članov ZDGNS so:
– da sodelujejo po svojih predstavnikih v skupščini ZDGNS in njenih organih,
– da aktivno sodelujejo pri uresničevanju ciljev ZDGNS, se udeležujejo zborovanj in drugih sklicev, dajejo svoje predlog za izboljšanje dela ZDGNS,
– da sodelujejo pri delu ZDGNS ter jo podpirajo pri njenih strokovnih, družbenih in mednarodnih nalogah,
– predstavniki članov volijo in so lahko izvoljeni v organe ZDGNS,
– da izvršujejo določbe tega statuta, drugih aktov ZDGNS, sklepov in programov, ki jih sprejme ZDGNS,
– da so seznanjeni s programom ZDGNS ter njenim finančno materialnim poslovanjem,
– da varujejo in razvijajo ugled ZDGNS in svoj položaj.
20. člen
Članstvo v ZDGNS preneha s prenehanjem rednega člana, s prostovoljnim izstopom, 6rtanjem ali z izključitvijo. O črtanju iz članstva odloča upravni odbor ZDGNS, o izključitvi pa na prvi stopnji častno razsodišče. Dokončno odloča skupščina, če se prizadeti pritoži v roku 30 dni na prvostopenjsko odločitev. Pisno izstopno izjavo je potrebno poslati upravnemu odboru ZDGNS.
Glede na to, da ima izstop rednega člana iz ZDGNS lahko hude posledice za člane društva – gluhe in naglušne, lahko ZDGNS pri napovedanem izstopu poseže v situacijo z namenom, da za§6iti interese gluhih in naglušnih z opozorilom.
Skupščina ZDGNS lahko imenuje osebo ali skupino oseb, da ugotovijo dejansko stanje in poskušajo urediti razmere.
ZDGNS lahko poda predloge za ustrezne kadrovske zamenjave, o tem pa odloča pristojni organ rednega člana.
Član se izključi iz ZDGNS, če grobo krši področne predpise, pravice in obveznosti iz tega statuta ali izvedbenih aktov ter ne izpolnjuje več pogojev za članstvo oziroma ne spoštuje sklepov organov zveze ali stori tako dejanje, ki škoduje ugledu ZDGNS ali ogrozi delovanje ZDGNS.
Pred izključitvijo iz ZDGNS je rednega člana potrebno najprej opozoriti na kršitve ter mu dati primeren rok za odpravo nepravilnosti.
Podrobneje konkretizira kršitve, ki so razlog za izključitev Upravni odbor s sklepom ter z njim seznani vse člane ZDGNS.

-9-
IV. ORGANIZACIJA ZDGNS
21. člen Organi ZDGNS so:
– skupščina upravni odbor
– nadzorni odbor
– časino razsodišče.
Mandat članov organov traja 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni §e za en mandat ali imenovani.
Članstvo ali funkcija v enem organu ZDGNS izključuje članstvo v drugih organih zveze, če ni kot izjema dopustno in izrecno predvideno.
1. Skupščina ZDGNS
22. člen
Skupščina ZDGNS je najvišji organ, ki voli druge organe. Zastopanost v skupščini se določa na podlagi števila članstva, v rednih članih (društvih) tako, da število članstva do 350 zagotavlja eno (1), od 351 – 700 dve (2) ter nad 701 tri (3) predstavniška mesta, tako da so enakopravno zastopane gluhe in naglušne osebe.
Vso odgovornost za resnično število članov ter pravočasno navajanje morebitno spremenjenih podatkov ZDGNS, nosi redni član.
Predsednik in podpredsednik skupščine ZDGNS sta izvoljena izmed članov skup§6ine ZDGNS.
Po službeni dolžnosti je prisoten na skupščini sekretar ZDGNS.
23. člen
Pri neodločenem izidu glasovanja je odločilen glas predsednika.
24. člen
Skupščina je redna ali izredna. Redno sejo skupščine sklicuje predsednik najmanj enkrat letno.
Izredno skupščino sklice po potrebi predsednik na predlog upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 rednih članov ZDGNS.
Pobudniki za sklic izredne seje skupščine morajo predlagati ali zahtevati v pisni obliki z obrazloženimi razlogi za sklic, ki se pošlje sekretarju ZDGNS, ta pa je dolžan z njo pravočasno seznaniti predsednika. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je bila sklicana.
-10-

Skupščina se sklicuje s pismenimi vabili, ki morajo biti članom skupščine in društvom poslana vsaj 14 dni pred sejo. Vabilu je priložen dnevni red in gradivo.
25. člen
Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku prisotna večina predstavnikov članov. Če ob predvidenem začetku ni zagotovljena sklepčnost, se seja preloži za 30 minut. Po izteku časa se seja preloži, če sklepčnost ni zagotovljena.
Skupščina sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja ZDGNS, je potrebno, da za to glasujeta najmanj 2/3 vseh članov skupščine.
Glasovanje je javno, razen če Skupščina sklene, da se glasuje tajno. Ce posamezna odločitev ni sprejeta s potrebno večino, se izvede usklajevalni postopek. Izvede ga 5 članska komisija, ki jo imenuje Skupščina. Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje in predlog ni sprejet, se umakne z dnevnega reda te seje.
26. člen Skupščina ZDGNS – pristojnosti:
– sklepa o dnevnem redu;
– sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge akte ZDGNS;
– sprejema delovni program in finančni načrt ZDGNS;
– potrjuje zaključni račun oziroma letno poročilo;
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika,
– voli in razrešuje nadzorni odbor in častno razsodišče,
– imenuje in razrešuje sekretarja ZDGNS,
– potrjuje člane upravnega odbora;
– odloča o morebitnih pritožbah na sklepe posameznih organov ZDGNS;
– odloča o statusnih spremembah ZDGNS;
– obravnava poročila posameznih organov in o njih sklepa;
– imenuje posamezna telesa (odbore, komisije, resorje in podobno);
– odloča o razpolaganju z nepremičninami;
– skrbi za vsestransko za§6ito gluhih in naglušnih ter v smislu 6. člena tega statuta povezuje, usklajuje ali potrjuje programe, ki morajo biti izključno v korist gluhih in naglušnih;
– daje pobude za spremembe in dopolnitve zakonodaje v zvezi z dejavnostjo, ki jo opravlja;
– opozarja pristojne upravne in vladne organe na vseh ravneh družbenoekonomskega življenja, na spoštovanje vseh mednarodnih deklaracij in priporočil v zvezi s človekovimi pravicami gluhih in naglušnih oseb, sprejetih v vseh telesih OZN in njenih organizacijah;
– daje pobude in predloge v zvezi z razvojem zaščite in rehabilitacije gluhih in naglušnih;
– imenuje predstavnike ZDGNS za delovanje v mednarodnih organizacijah, v katere je vključena;
– podeljuje priznanja ZDGNS;
– sprejema in spreminja poslovnik o svojem delu;
– sklepa o prenehanju ZDGNS;
– opravlja druge zadeve iz obsega svoje dejavnosti.

-11-

27. člen
O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik skupščine , zapisnikar
in 2 overitelja.
Predsednik skupščine zveze
28. člen
Predsednik skupščine ZDGNS kot zakoniti zastopnik je hkrati predsednik ZDGNS in predsednik upravnega odbora. Predsednik zastopa in predstavlja ZDGNS v pravnem prometu doma in v tujini ter spremlja izvajanje njene dejavnosti. Predsednik tudi povezuje priprave programov organov in teles ZDGNS ter po sprejetju programov skrbi za njihovo izvajanje, predvsem pa za sodelovanje pri izvajanju nacionalnega programa.
Predsednik ima vedno pravico in dolžnost do vpogleda v dokumentacijo organov ter v poslovanje organov in teles ZDGNS.
Mandat predsednika skupščine traja 4 leta in je po izteku mandata lahko ponovno izvoljen. Za svoje delo je odgovoren skupščini.
Predsednika in podpredsednika izvoli skupščina ZDGNS upoštevanje večino glasov navzočih članov. Če je predlaganih več kandidatov je izvoljen tisti, ki prejme potrebno večino glasov. Če nihče od predlaganih kandidatov ne prejme potrebne ve6ine glasov, se volitve ponovijo za dva kandidata, ki sta prejela najve6 glasov. Izvoljen je tisti kandidat, ki prejme ve6 glasov. Predsednik ZDGNS sklicuje in vodi sestanke predsednikov rednih članov.
V odsotnosti predsednika zastopa ZDGNS podpredsednik ali sekretar ZDGNS. Predsednik lahko pooblasti za zastopanje v posamični zadevi tudi drugo osebo. Predsednik skupščine ZDGNS je praviloma gluha oseba, ki zastopa gluhe osebe, podpredsednik pa Naglušna oseba, ki zastopa naglušne osebe.
Predsednik in podpredsednik ne moreta biti v istem mandatu iz istega društva, za svoje delo pa odgovarjata skupščini ZDGNS.
2. Upravni odbor
29. 6len
Upravni odbor je izvršilni organ ZDGNS, ki ga potrdi skupščina. Upravni odbor upravlja ZDGNS med dvema skupščinama, organizira in spremlja izvajanje delovnih programov ZDGNS.
Za svoje delo je odgovoren skupščini ZDGNS.
30. člen
Člani upravnega odbora so praviloma predsedniki društev – rednih članov ter predsednik in podpredsednik ZDGNS, če nista hkrati predsednika društva.
Sejam UO ZDGNS po službeni dolžnosti prisostvuje sekretar ZDGNS.
-12-

Vsak redni član (društvo) ima v upravnem odboru enega predstavnika, ki ga sam določi.
31. člen
Upravni odbor je sklepčen, če je na njem prisotna navadna večina članov. Sklepe veljavno sprejema z večino glasov vseh članov upravnega odbora.
Seje upravnega odbora sklicuje in vodi njegov predsednik ali podpredsednik v njuni odsotnosti pa sekretar ZDGNS. Predsednik in podpredsednik ne moreta biti v istem mandatu iz istega društva.
32. člen Upravni odbor – pristojnosti:
– obravnava in sprejema letno poročilo,
– predlaga predsedniku skupščine sklic izredne seje,
– pripravlja gradiva za odločanje na skupščini,
– neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in nalog ZDGNS,
– odloča o sklepanju pogodb, višini denarnih nagrad, honorarjev in drugih nadomestil,
– pripravlja predlog aktov ZDGNS,
– opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina,
– na prvi stopnji odloča o sprejetju novega člana,
– opravlja druge naloge, ki niso v neposredni pristojnosti skupščine,
– potrdi letni koledar seminarjev, predavanj, prireditev, tekmovanj ipd.,
– potrdi letni program in delovni načrt ZDGNS,
– odloča o rešitvi vprašanj glede primanjkljajev, presežkov, neizterljivih in spornih terjatev,
– proučuje organiziranost rednih članov ZDGNS, uresničevanje njihovih programov in dejavnosti ter jim predlaga ustrezne ukrepe za uresničevanje ciljev in nalog ZDGNS,
– v smislu 6. člena tega statuta povezuje, usklajuje ali potrjuje posamezne programe rednih članov ter jim daje smernice, navodila in strokovna spoznanja,
– pripravlja poročila o svojem delu za skupščino ZDGNS,
– potrjuje sistemizacijo delovnih mest v strokovni službi ZDGNS,
– odloča o drugih zadevah, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti ZDGNS.
Upravni odbor lahko za posamezna interesna področja ustanovi potrebna delovna telesa, komisije, odbore, svete in podobno ter vanje imenuje zaposlene v strokovni službi ZDGNS, delavce rednih članov in zunanje strokovnjake, ki poznajo področje za katero je delovno telo ustanovljeno. S pretekom mandata organa preneha tudi delovanje delovnega telesa, če ni prenehalo že prej, ker je bila naloga končana.
3. Nadzorni odbor
33. člen
Nadzorni odbor šteje vključno s predsednikom 3 člane, vse pa izvoli skupščina ZDGNS.
-13-

Nadzorni odbor spremlja delo organov ZDGNS med dvema sejama in opravlja stalni nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem, izvajanjem posebnih socialnih programov ter porabo sredstev ZDGNS. Skupščina ZDGNS lahko sprejme poslovnik o delu nadzornega odbora.
Nadzorni odbor nadzoruje izvajanje statuta in drugih aktov ZDGNS, nadzira izvajanje sklepov organov, uresničevanje in varstvo pravic članov, obveščanje članov ter uresničevanje drugih pravic in interesov članov.
Nadzorni odbor je odgovoren skupščini ZDGNS in ji mora pisno poročati vsaj enkrat letno.
Nadzorni odbor sklepa z večino glasov vseh članov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora ali skupščine.
Organi ZDGNS morajo omogočiti nadzornemu odboru vpogled v vse dokumente.
4. Častno razsodišče
34. člen
Častno razsodišče sestavljajo vključno s predsednikom trije člani in dva namestnika, vse pa izvoli skupščina ZDGNS. Častno razsodišče odloča v senatu treh oseb na prvi stopnji o prekrških članov, članov organov in voljenih funkcionarjev ZDGNS in lahko izreče enega od naslednjih ukrepov:
– opomin,
– opomin pred izključitvijo ali razrešitvijo,
– izključitev iz ZDGNS oziroma razrešitev iz funkcije.
35. člen
Častno razsodišče odgovarja za svoje delo skup§6ini ZDGNS, kl je hkrati drugostopenjski organ s tega področja.
36. 6len
Za disciplinski prekršek članov ZDGNS ter članov organov in funkcionarjev se šteje ravnanje v nasprotju s predpisi, hujše nespoštovanje statuta in drugih aktov, sklepov organov ZDGNS ter vsako drugo ravnanje, ki utegne prizadeti interese in ugled ZDGNS.
ZDGNS sprejme v zvezi z disciplinsko odgovornostjo poseben pravilnik, v katerem se opredeli potek postopka, konkretizirajo kršitve ter predvidijo sankcije za posamezne kršitve.
-14-

Strokovna služba. sekretar ZDGNS:
37. člen
V Z DGNS programe izvaja strokovna služba, ki dela skladno s strategijo razvoja ZDGNS in usmeritvami skupščine ZDGNS. Zaposleni v strokovni službi so odgovorni sekretarju ZDGNS. Skupščina ZDGNS imenuje na predlog upravnega odbora izbrano osebo za sekretarja ZDGNS, ki je profesionalni delavec in vodi delo strokovne službe. Z njim se sklene pogodba o zaposlitvi, ki jo podpise predsednik skupščine ZDGNS.
Strokovni delavci ZDGNS morajo pri izvajanju programov izpolnjevati pogoje, kot jih predpisuje Zakon o socialnem varstvu in pri svojem delu upoštevati kodeks poklicne etike. Dolžni so varovati in razvijati ugled ZDGNS.
Delavci v strokovni službi morajo poleg drugih pogojev za opravljanje dela obvladati znakovni jezik oziroma se ga naučiti v roku 1 leta.
38. člen
Sekretar je vodja strokovne službe ter ureja organizacijske, tehnične, pravno-upravne in administrativne zadeve za ZDGNS navzven ter delovanje organov in teles ZDGNS. Skrbi tudi za obveščanje znotraj ZDGNS in navzven. Po službeni dolžnosti je prisoten na sejah skupščine in upravnega odbora ZDGNS.
Sekretar opravlja naloge v skladu s tem statutom in sklepi upravnega odbora. Sekretarja imenuje in razrešuje skupščina ZDGNS. Mandat traja 4 leta, po izteku mandata pa je lahko ponovno imenovan.
Sekretar mora imeti visoko izobrazbo iz smeri, kot je opredeljena v Zakonu o socialnem varstvu, obvladati en svetovni jezik, imeti delovne izkušnje s področja dejavnosti ZDGNS ter delovne in druge sposobnosti ter obvladati znakovni jezik (oziroma se ga nau6rti v 1 letu po imenovanju).
Sekretar določi namestnika, ki je zaposlen v strokovni službi. Sekretar ima se tele pristojnosti:
– skrbi za uresničevanje ciljev in nalog ZDGNS (poleg upravnega odbora) ter strokovne službe,
– poleg predsednika in podpredsednika zastopa in predstavlja zvezo v okviru svojih pristojnosti,
– v imenu ZDGNS sodeluje z vladnimi in upravnimi organi glede družbenoekonomskega življenja gluhih in naglušnih članov ter društev ter o dogovorih in rezultatih obvešča upravni odbor ZDGNS,
– izvršuje sklepe in odločitve organov ZDGNS, ki se nanašajo na delo strokovne službe,
– nudi in skrbi za pomoč rednim članom ter spremlja njihovo delo,
– predlaga ustanavljanje delovnih teles,
– organom ZDGNS o svojem delu poroča dvakrat letno,
– skupaj s predsednikom vodi delegacijo ZDGNS ter sprejema druge delegacije,
– skrbi in v okviru pristojnosti odgovarja za pravilno materialno in finančno poslovanje ZDGNS in strokovne službe ter za smotrno uporabo sredstev,

-15-

– opozarja na nezakonite in nesmotrne odločitve organov ZDGNS ter ravnanja, ki so v nasprotju z načrtom in programom ter veljavnimi predpisi,
– v skladu s potrebami in na pristojnem organu ZDGNS sprejeto sistemizacijo zaposluje potrebno število delavcev, po predhodnem soglasju upravnega odbora ter vodi in organizira njihovo delo,
– zastopa in predstavlja strokovno službo, usklajuje in nadzoruje delo zaposlenih,
– z delavci strokovne službe podpisuje pogodbe o zaposlitvi ter jim je nadrejen,
– skrbi za izvajanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz naslova delovnih razmerij zaposlenih v strokovni službi,
– po potrebi organizira in vodi strokovne sestanke s sekretarji rednih članov,
– opravlja druge zadeve v skladu s tem statutom.
Namestnik sekretarja ima naslednje pristojnosti:
– v strokovni službi je odgovoren za organiziranje in vodenje strokovnega dela, ki se nanaša na področje gluhosti, znakovnega jezika, programe in podobno,
– sodeluje s strokovnim svetom, člani ZDGNS ter po potrebi koordinira njihovo delo,
– izvršuje sklepe in odločitve organov ZDGNS, ki se nanašajo na delo strokovne službe,
– skrbi za različna kadrovska opravila v strokovni službi,
– nadomešča sekretarja ob njegovi odsotnosti, z vsemi pooblastili.
39. člen
Sekretar ZDGNS odgovarja skup§6ini in upravnemu odboru v okviru svojih pristojnosti za opravljanje svojega dela, v skladu z delovnopravno zakonodajo, zlasti pa:
– za organiziranje in usklajevanje dejavnosti ZDGNS in delovanje strokovne službe,
– za izvrševanje sklepov organov ZDGNS,
– za zakonitost dela strokovne službe.
Strokovni svet
40. člen
Strokovni svet je strokovno telo ZDGNS, katerega namen je podati strokovne poglede na posamezno obravnavano tematiko iz dejavnosti ZDGNS. Je posvetovalno telo, katerega vloga je predlagati in pripravljati strokovna stali§6a za organe ZDGNS, da le-ti lažje sprejemajo posamezne odločitve. V skladu z zahtevami organov ZDGNS izvaja raziskave, Študije, izdeluje elaborate in pripravlja mnenja.
Člani strokovnega sveta – strokovnjaki so lahko vabljeni na seje organov ZDGNS ter imajo pravico izjavljanja, nimajo pa glasovalne pravice.
-16-

41. člen
Člani posameznih organov ZDGNS in teles morajo delovati na tak način, da se dosežejo cilji in naloge ZDGNS kot so določeni s tem statutom.
Pri hujših nepravilnostih pri opravljanju svojega dela so lahko razrešeni ali odpoklicani v imenu organov, ki so jih izvolili ali imenovali.
42. člen
Za svoje delo v organih ZDGNS pripada članom teh organov nagrada za delo ter nadomestilo za materialne stroške, o čemer kriterije sprejme upravni odbor ZDGNS. Upravni odbor lahko prizna tudi ustrezno nagrado v primeru izjemne požrtvovalnosti ali izrednih dosežkov.
Skupščina ZDGNS odloči katere funkcije in druga dela se opravljajo (sistemizacija) v strokovni službi profesionalno ter pooblasti sekretarja ZDGNS za sklenitev ustreznih pogodb o zaposlitvi.
V. MATERIALNO IN FINANCNO POSLOVANJE
43. člen
ZDGNS opravlja materialno in finančno poslovanje po računovodskih standardih za društva in drugih veljavnih predpisih, zlasti upoštevanje Zakon o invalidskih organizacijah.
Viri materialnih sredstev so:
– sredstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS,
– prispevki iz naslova materialnih pravic in dejavnosti ZDGNS na podlagi 13. člena,
– prispevki iz naslova proračunskih in drugih javnih sredstev,
– donacije pravnih in fizičnih oseb,
– prispevki članov in drugih organizacij,
– darila, volila, zapuščine,
– drugi prihodki.
ZDGNS upoštevanje veljavne predpise razporeja materialna sredstva skladno s sprejetim finančnim načrtom ter v smislu uresničevanja ciljev in nalog na podlagi sprejetih planov. Osnovno načelo je, da so sredstva porabljena namensko, oziroma v skladu s planom. Kdor upravlja s sredstvi, je dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja ter upoštevati vse predpise, ki se nanašajo na pravilno uporabo sredstev.
Premoženje ZDGNS predstavljajo vse nepremičnine in premičnine, ki so vpisane v veljavnih dokumentih.
O nakupu in prodaji nepremičnin odloča skup§cina ZDGNS. ZDGNS lahko po sklepu upravnega odbora kupuje premičnine in sklepa najemna in njim podobna razmerja.

-17-

44. člen
Finančno poslovanje ZDGNS vodi njena strokovna služba, ki je dolžna za izvajanje tega poslovanja zagotoviti ustrezno strokovno usposobljenega izvajalca.
Odredbodajalca sta predsednik in sekretar ZDGNS.
Finančno poslovanje ZDGNS poteka preko poslovnega (transakcijskega) računa pri izbrani poslovni banki.
Morebitni začasni presežki prilivov sredstev, se naložijo v eni od bank, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje.
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in sekretar ZDGNS.
Pristojni organ ZDGNS sprejme poseben pravilnik, ki bo urejal osebne prejemke, nadomestila, povračila stroškov, honorarje, sejnine, nagrade in podobno za zaposlene, člane organov in druge prejemnike.
VI. VOLILNIPOSTOPKI
45. člen
Volilno pravico imajo predstavniki tistih članov ZDGNS, ki jim to omogoča ta statut. Pri predčasnem izteku mandata se izvedejo nadomestne volitve.
Redni člani ZDGNS predlagajo svoje predstavnike v organe ZDGNS. Predloge vložijo v pisni obliki pri strokovni službi ZDGNS. Vse naloge v zvezi z volitvami opravlja volilna komisija, ki jo za celo mandatno obdobje imenuje skup§5ina na predlog upravnega odbora ZDGNS.
Volitve so praviloma tajne, skupščina pa lahko soglasno sklene, da so javne. Volitve se opravijo, če je na seji skupščine navzočih 2/3 članov, izvoljen pa je tisti, ki prejme večino glasov prisotnih članov. Za čas do izvolitve posameznih novih članov organov ZDGNS lahko upravni odbor začasno imenuje namestnika ter s tem zagotovi sklepčnost in nemoteno delo posameznega organa do izvolitve nadomestnega člana.
ZDGNS sprejme poseben akt (pravilnik, poslovnik) v katerem opredeli vse faze volilnega postopka, roke, tehnično izvedbo, glasovanje in drugo potrebno in ki je podlaga za izpeljavo volitev.
VII. PRENEHANJE ZDGNS
46. člen ZDGNS preneha:
– s sklepom skupščine, z 2/3 večino glasov vseh članov,
– po samem zakonu.

-18-

Če ZDGNS preneha obstajati preide njeno premoženje med njene redne člane, ki imajo ta status ob prenehanju obstoja ZDGNS, premoženje pridobljeno v času statusa invalidske organizacije pa v deležu, ki ga je prispevala fundacija, postane last fundacije.
VIII. KONCNE DOLOCBE
47. člen
O delu organov ZDGNS se pišejo zapisniki skladno s pravili o načinu njihovega pisanja ter sprejeti sklepi, kar vse se arhivira po veljavnih predpisih.
48. člen
Tolmačenje tega statuta daje upravni odbor ZDGNS, pri morebitnih nejasnostih pa se smiselno uporabljajo določbe posameznih veljavnih predpisov, ki obširneje urejajo sporno situacijo.
49. člen
Statuti in drugi akti rednih članov ZDGNS morajo biti v zakonito predpisanem roku usklajeni s tem preseženim besedilom statuta oziroma Zakonom o invalidskih organizacijah.
50. člen
S sprejetjem tega prečiščenega besedila preneha veljati prečiščeno besedilo statuta Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije z dne 25.10.1997.

51. člen

To prečiščeno besedilo statuta je sprejela skupščina dne 26.4.2003 in velja takoj, sme pa se uporabljati ko pristojni upravni organ ugotovi, da je skladno z določbami Zakona o društvih in Zakona o invalidskih organizacijah.

Ljubljana, dne 26.04.2003

Predsednik skupščine ZDGNS:
Franc Planinc

RS – UPRAVNA ENOTA LJUBLJANA
Sektor za upravne notranje zadeve
Oddelek za javni red
Adamič Lundrovo nabrežje 2
1000 LJUBLJANA

PRAVILA-STATUT SO-JE V SKLADU
Z DOLOČBAMI ZAKONA O DRUŠTVIH
(Ur. L. RS št.60/95 in 89/99)

Uradna oseba:

Še vedno po starem?

Da.