Pozdravljeni!

Zanima me, če kdo od vas tukaj pristotni reaktivno ali aktivno trenira kakšen šport in zakaj? Čeprav sem jaz postavila vprašanje, bom sama nanj tudi odgovorila.
Treniram košarko – aktivno že dve leti in pol. Zelo rada imam ta šport in kljub natrpanem urniku v šoli ga ne nameravam zapustiti, čeprav me veliko sprašuje, kaj bom naredila. Čeprav mi veliko ljudi ne verjame, lahko povem, da me treningi zelo sproščajo in domov se vrnem pozno zvečer polna energije in pripravljena za učenje. Stara sem 16 let in hodim v 2. letnik, in je ta letnik malo težji in več snovi, ampak kdor, kot jaz, zna usklajevati urnike, bo zelo napredoval. Zato ni čudno, da sem lani v 1. letniku izdelala odličen uspeh, kljub da sem odhajala na treninge 4 krat tedensko po uro in pol in ob vikendih tekme. Vem, da tukaj ni mladih kot jaz, ampak lahko vas, starejših, vprašam, če ste v mladosti kaj takega počeli.

Lep pozdrav vsem, basketašica!

Pošlji oblikovano (09-09-04 15:03)

Nič novega, dokazano je, da šport spodbuja razvoj možganov in sposobnosti. Ponavadi so uspešni športniki tudi inteligentno zelo sposobni, kar prinese uspeh v šoli, seveda je treba znati delati. Skratka, znaš se učiti učiti in izkoristiti prosti čas obenem. Samo čestitke!

Ojla. Jaz sicer ne treniram nobenega športa, bolj ali manj se ukvarjam predvsem rekreacijsko. Tečem, hodim, jaham. In se strinjam s tabo basketgirl, po športu, čeprav bi veljalo drugače, priješ res poln energije, sproščen, pa še ne vse težave se pozabi, nekako postanejo manjše. Jaz imam najraje od vsega našetega jahanje in po jahanju prijem tako sproščena, vesela, problemi se mi zdije manjši in nekako lažje premostljivi. Da bi se pa temu odpovedala….ni šans, preveč je lepo.

Pa vso srečo naprej v šoli, vidim, da res znaš uskladit šolo in tvoje veselje. To je problem pri današnjih starših, nekateri mislijo, da šola in šport ne gresta skupaj; prvo šola potem šport. Ampak gre, če je volja in želja.

Vso srečo še naprej.
Pa pa

Hvala obema!

Res nekateri starši ne pustijo svojim otrokom, da bi igrali aktivno ali reaktivno kakšen šport, ker se preveč bojijo. Moja starša sta gluha in sta me z mojo voljo pustila, da sem šla trenirat šport, ki ga imam zelo rada. Reaktivno pa tudi igram odbojko. Vendar morajo vedeti, da so otroci tisti, ki se sami odločajo in ne starši! Nekateri pa to poslušajo brez posluha, ker češ da to ni res. Takšnim otrokom, ki imajo takšne starše, jim je res zelo hudo. In res verjamem, da so gluhi otroci sposobni, le če znajo usklajevati. V zavodu imajo lažje učno snov, v šoli, kjer jaz hodim – se pravi v normalno šolo – je zelo težko. Ampak se sproti učim in rabim mir in čas, in moje izobraževanje teče naprej.

Lep dan vsem!!!

p.s.: hvala za čestitke!

Popolnoma se strinjam z vami vsemi. Šport je potreben tako za naše zdravje in telo, kot tudi za umsko kondicijo, da se lahko učimo in opravljamo umsko zahtevnejša dela. Jaz sicer ne treniram nobenega športa, pač pa v prostem času zelo rad veliko tečem, kolesarim, plavam, ipd. S prijatelji zelo rad igram tudi košarko in nogomet.