jezik znakovne govorice
Vsak narod ima svoj znakovni jezik. Med sabo so si lahko zelo različni. Vendar imajo po mojih (mednarodnih) izkušnjah tisti gluhi, ki znakovni jezik dobro obvladajo in je to njihov prvi način sporazumevanja, zelo dober občutek za katerikoli znakovni jezik in se z lahkoto sporazumevajo z gluhimi iz drugih držav. Obstaja tudi mednarodni znakovni jezik, ki pa ga obvladajo le redki.
Pri Brailovi pisavi pa je tako, da ima vsaka črka svoj znak – ne gre torej za poseben jezik ampak le za drugačen način zapisovanja črk.
Bi samo še dopolnila: osnove znakovnega jezika poučujejo tudi na Zavodu združenja tolmačev za gluhe, na Drenikovi 24. Le prijaviti se je treba. Za 40 ur je cena 35.000 sit.
Dalje, ali se gluhi lahko sporazumevajo z gluhimi sveta? Da, v tem ni problema, če gre za dvogovor ali skupinski pogovor. Težje je spremljati strokovne teme, sploh pa če ga prevajajo tuji, slišeči tolmači za gluhe. Pri teh enostavno ni mogoče slediti razumevanju. Če predava gluha oseba sama, je tudi za gluhe razumljiv, kljub različici v jeziku.
V svetu obstaja tudi mednarodni jezik gluhih. Za ta jezik pa ni nikjer nobene šole. Izučijo se ga le tisti, ki veliko potujejo in sodelujejo z gluhimi organizacijami, ali pa so v organih svetovne federacije. Na univerzi Gallaudet (Washington) pa imajo svoj jezik ASL (American Sign Language) in velik interes, da se ta jezik razširi kot svetovni jezik gluhih. Konkurenca pač.
Zanimivi so ti jeziki, tako živi in polni, bogati z mimiko. Samo poslušal in spraševal bi … Naš, slovenski znakovni jezik je bolj siromašen, a tudi ta se počasi nadgrajuje.
Godi mi, ko vidim, da mnoge, ki nimajo nič z gluhoto, a jih zelo zanima ta naš jezik. Ne samo spraševati, vzemite si čas, ujemite celo roko, če se vam ponuja prst. Dobrodošli med nami.