Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Čutila Osebe s senzornimi ovirami Gluhi učitelji

Gluhi učitelji

Petra,
vaša stran v forumu je počasi dolgočasna. Sprašuje se samo za učenje jezika gluhih, pa razne informacije kot so zaušesni vsadki …
Mene pa zanima šola za gluhe. Koliko je teh otrok, sistem izobraževanja. Kje so te šole? Kdo so učitelji? Ali premorete tudi gluhe učitelje? Kam gredo otroci po končanju osemletke? Gimnazija? Srednje šole? Pa po tem? Fakultete in smeri študija? Tisoč in ena vprašanj.
Med prijatelji ob pivu, večkrat opazimo kakšen par ali posameznike, ki med seboj mahajo. Vemo, da ne slišijo, da je to mahanje njihova govorica, a zanima me kaj več.
Vesel bom informacij, saj do zdaj sem imel gluhe za duševno bolne, nenormalne ljudi. Upam, se motim.
Jovo

Jovo!

Se opravičujem, da sem vskočil v to debato, ker vidim da čakaš na povratne informacije. Poizkusil bom pojasniti nekaj stvari. Glede foruma, še nisem mogel dati ocene, ali je dolgočasna ali ne. Bojim pa se, da bom na koncu tudi jaz moral dati slabšo oceno.
v Sloveniji obstajajo tri šole za gluhe in naglušne mladostnike. Ljubljana, Maribor, Portorož. Srednja šola za pridobitev poklica v Ljubljani.
O številu otrok ne moremo enako govoriti, kot v normalni osnovni šoli. Normalno da jih je veliko manj. Tudi v samem razredu jih ni 25 ali 30 učencev. Koliko jih je dejansko, pa ne vem. Učitelji so v glavnem popolnoma slišeči z osnovnim obvladanjem znakovnega jezika. Ali ga tudi uporabljajo, pa je že drugo vprašanje. Če se ne motim ima šola v Ljubljani dve gluhi učiteljici in eno naglušno.
O samem učnem programu, ti ne morem dati zadovoljiv odgovor, ker se stalno spreminja. Program naj bi vseboval osnovno pridobivanje splošnega znanja. Po končani osemletki si lahko izberejo poklic. Na žalost pa je izbira poklica zelo žalostna. Standardni poklici v tej šoli so: kovinarstvo, šiviljstvo, grafična smer, mizarstvo. Ali je kaj na novo, se pa nisem pozanimal. Ko končajo z pridobitvijo poklica, pa se običajno začne trnova pot iskanja zaposlitve.
Glede višjih šol ali same gimnazije, pa je stvar posameznika. Kdor se od gluhih ali naglušnih odloči, da bo nadaljeval študij, se mora zavedati v kaj se spušča. Ker ne slišijo, ne morejo normalno spremljati predavanja. Zato je potrebno ogromno energije in pomoči od drugih, da lahko spremljajo predavanja. Pomoč je dobrodošla tudi s strani tolmačov znakovnega jezika, kar pa ni poceni. Država jim je omogočila 100 ur brezplačnega tolmačenja, kar pa je premalo. Ravno tako je tukaj velik problem učenja tujih jezikov. Nikar pa ne smete misliti, da so to duševni bolniki. Zavedati se je treba, da je sluh tisti, ki ovira, da bi se lahko normalno izobraževali.
Verjemite, da je njihov kruh težak. Življenje pa še posebej, ker so prikrajšani za različne informacije, ki jih lahko dobijo normalno slišeči ljudje. Tukaj mislim na klepet ob kavici. Poslušanje radia. Skratka vse, kar je povezano z slišnostjo.
Drugače pa se gluhi ne razlikujejo od slišeče populacije. Sposobni so razmišljati. Sposobni so ljubiti in biti ljubljeni. Sposobni so imeti svojo družino. Skratka vse, kar je v preprostem normalnem življenju možno. Razen sluha. Glede otrok, ki jih imajo, pa ni rečeno, da bodo tudi otroci imeli izgubo sluha. Pogosto pa so tašni otroci zelo intelegentni in se ne razlikujejo od drugih otrok.
Vsak delodajalec, ki ima pozitivne izkušnje z gluhimi osebami, jih zelo rad vzame v službo. To pa zato, ker so marljivi, delovni in natančni pri delu.
Zato še enkrat napišem. Če vidite nekoga, ki se pogovarja z govorico rok, ne misliti na to, da so duševno moteni, ker niso. V premislek. Če bi gluha oseba bila duševno motena, kako potem lahko vozi avto?!
Upam, da sem vsaj malo potešil radovednost. Če je še kaj, kar z vprašanjem na dan.

Vlad

Res ne vem, od kod vam ideja, da smo gluhi in naglušni duševno prizadeti. Duševna prizadetost in gluhota sta dve povsem različni stvari, kot sta različni stvari slepota in gluhota. Gluhi smo zelo inteligentni, za razliko od nas pa duševno zaostalim manjka ravno slednje. Mnogi gluhi tudi študiramo in obiskujemo gimnazije. Govorica gluhih ni niti najmanj nenormalna in grda. Morda je kakšna posamična kretnja za slišeče res obscena, medtem, ko za gluhe ni, vendar pa večinoma temu ni tako.
V razredih v ZGNL je od 4 do 7 učencev (vem le za OŠ). To vem, ker sem v ZGNL hodil na slušne vaje, le-te pa sem eno leto imel v oddelku osnovne šole ZGNL.

Gluhota je samostojna okvara, ki nima nobene zveze z duševnimi funkcijami. Največja težava je pa v pridobivanju slovenskega jezika, ker so gluhi prikrajšani za vse slušne informacije, ki slišečim samoumevno pridejo v možgane.

Stari miti se bodo morali počasi umakniti novim, realnim podobam gluhih.

Kar malo zgrožena sem bila nad tem, da si kdo predstavlja, da je gluhi tudi duševno zaostal. Ali smo res tako zadrti, da tistim, ki jih je narava prikrajšala za nekaj, pripišemo, da jih je tudi za pamet?

Ne se čudit. Še se najdejo ljudje, ki ne znajo razlikovati. In še so ljudje, ki jim je invalidnost ali telesna okvara “tabu”.
Ali pa so tako zaverovani v sebe, da ne vidijo niti pred svojim nosom. Morda ni pošteno, kar sem napisal. A resnica boli.

Vlad

New Report

Close