Toliko je opozarjanja glede nevarnosti in pomembnosti samopregledovanja dojk.

Ker sem opazila zatrdlino, sem se odpravila k svojemu zdravniku, ki pa me je napotil h ginekologinji. Ta je za vsak slučaj še priporočila ultrazvočni pregled, ki pa sem ga morala plačati 6000sit!

Zakaj, če je to tako pomembno, pregleda ne krije zdravstveno zavarovanje? Prepričana sem, da se prav zaradi tega marsikatera ženska ne odloči za pregled, čeprav bi jo lahko rešil pred marsikaterimi nadaljnimi zapleti.

Nisem med tistimi, ki odločajo katere vrste zdravstvenih pregledov bo krilo zdravstveno zavarovanje in katere ne, zato se na to področje ne bi spuščala. Te odgovore bodo morali dati ljudje, ki so za to odgovorni.
Danes vemo, da predstavlja rak dojke skoraj četrtino vseh novoodkritih primerov raka pri ženskah. Pojavnost raka še naprej narašča in statistika napoveduje, da bo do svojega 75 leta starosti zbolela vsaka 16. Slovenka.
Velik problem je tudi v tem, da za rakom na dojki obolevajo tudi vse mlajše in mlajše ženske. In ravno tukaj nastaja velika praznina, ker je mamografija v teh letih ali neprimerna ali pa velikokrat premalo natančna (kar velja tudi za ženske med 40-50 letom starosti ali v zgodnejših fazah bolezni, ko je tumor manjši od centimetra). UZ dojk pa služi kot dopolnilna metoda in je še posebej primeren za razlikovanje cist ali pa čvrstih tumorjev od ostalega tkiva v dojki.
Nastala bolezen pa pri mlajših ženskah pa napreduje zelo hitro…in smo žal velikokrat prepozni.

Spremembe na tem področju bi bile nujne, ker danes že imamo metode, ki lahko z veliko verjetnostjo ovržejo sum na maligno obolenje in pomeni bistven napredek v zgodnejšem odkrivanju raka na dojki. To je metoda BreastScan. Zraven tega je zelo pomembno, da je metoda tudi popolnoma neškodljiva za človeško telo.
Metoda služi kot:
-odlična preventivna metoda,
-kot diagnostična (v suspektnih primerih)
-ali pa kot kontrolna metoda (ko so v dojki že prisotne benigne bolezni).

Metoda je že več let prisotna na slovenskem tržišču, vendar bo zaenkrat še vedno ostala samoplačniška.
Vrednota zdravja med prebivalstvom posameznih držav vedno bolj pridobiva na ceni tako v tujini, kot tudi pri nas in v bodoče bo to še bolj prisotno.
Trenutno prehajamo skozi specifično obdobje prilagajanja na spremembe na področju zdravstva in se učimo, da smo sami v veliki meri odgovorni za svoje zdravje in da moramo veliko vlagati v preventivo in svojemu telesu omogočiti maksimalno zdravje, kolikor se le da skozi vse življenje.

Kar pa SEVEDA še ne pomeni, da si človek ne zasluži maksimalne prventivne zdravstvene oskrbe (mislim na sprotno preverjanje zdravstvenega stanja) in maksimalne zdravstvene oskrbe takrat, ko jo res potrebuje.
Upajmo seveda, da bo to področje urejeno čim prej.