Epitaf/nagrobni verz
1.
Človeško življenje ni kratko,
ker traja, kolikor traja,
ampak zato, ker mine.
Moje življenje, nekdo pobere kamen
in ga vrže v reko.
Večkrat potrkam na svoja vrata,
a me ni nikdar doma.
(Kerševan)
2.
VSI, KI RADI JIH IMAMO, NIKOLI NE UMRJEJO, LE V NAS SE PRESELIJO IN NAPREJ ŽIVIJO…SO IN TU OSTANEJO…
Saj, iscem verze kaksnih pesnikov, pa jih glih ne znam na pamet, po knjiznicah pa tudi nimam casa viset. Zato sem mislila, ce se kdo bolj ukvarja s prozo, bo vedel kaj nasteti. Jaz poznam le tistega: Ne hcere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo (mislim, da je to Gregorcic). Ampak ta ni ravno uporaben za nas, pokojni ni bil ne pesnik, ne duhovnik. Torej…