še en, meni ljub, verz o rojstvu oz. otrocih
Hej!
Tega cudovitega verza Pam Brown nisem poznala.
Skozi misli mi sine preblisk.
Lani sem napisala pozdrav mali Zarji,novorojencici svoje bivse ucenke.
Mamica je pismo varno shranila in ji ga bo dala prebrati,ko bo vecja.Tudi jaz imam se vedno osnutek. Zdaj bi mi lahko kdo ocital nekak miselni plagiat.Pa ni!Prislo je spontano in iskreno iz moje duse,ker je rojstvo zame se vedno nekaj najlepsega.Brez vseh teh krasnih otrok vseh ras in posebnosti,le kaksen bi bil ta nas planet!?
Med drugim sem napisala.
Ob tebi se bosta spomnila uspavank in pravljic,za katere sta mislila,da jih ne poznata vec.
Naucila ju bos upocasniti svoj korakin ga prilagoditi tvojemu.
S teboj bosta opazovala drobno mravljico,ki nosi drobtinico,vecjo od nje same,
pisanega metuljcka na cvetu,
najbolj bel kamencek v cudovito zeleni travici,
pihala regratovo lucko,
spremljala s tvojimi ocmi zlatorumen list,ki se bo vrtincil v jesenskem vetrcku in padel tocno k tvojim nogicam.Seveda ga bos z nespretnimi prstki pobrala.
Cudila se bosta,kje in kdaj sta zgubila vso to lepoto!
Ti si tisti cudez,ki jima bos v naslednjh letih spet vse to ponudila.
Mamica in oci ti bosta neskoncno hvalezna,ceprav bo marsikatera njuna noc neprespana in marsikateri dan poln skrbi zate.Ljubila in varovala te bosta,ker si ti edinstven,neponovljiv zaklad.
Lep pozdrav tistim,ki ta moj utrinek razumejo Babi
Draga Babi, ta tvoj utrinek, ki si ga zapisala novorjenčku ob rojstvu pa lahko gre v korak s Pavčkovim ROJSTVOM. Joj kako toplo, čutno si to napisala. In sama si bom dovolila tvoj zapis prirediti moji pikici konec meseca v čestitko za “dve svečki”. Sama vedno rada tudi majhnim pikecom pišem v čestitke globoke misli s posebnim poslanstvom, ki bodo imele svojo vrednost šele čez leta, tako kot božični okraski, starejši so, večji pomen in toplino nosijo v sebi in privabijo toliko lepih spominov na plano.
Medvedek pu
Pozdravček Eva1,
svoje pisanje čisto malo nad tvojim sem naslovila na Babi (“pisemce” samo zanjo), v katerem sem zapisala čisto iz srca svoje občutke ob njenem pisanju. Tako sem čutila in tako zapisala. Tega mi ne more “vzeti” nihče.
Beseda KIČ v slovarju tujk Verbinca pa je razložena takole: zmazek, neokusen (okrasni) izdelek brez umetniške vrednosti.
Moji duši in srcu pa je to njeno pisanje “izdelek velike vrednosti”, saj ga bom prirejenega zapisala v čestitko svoji drugorojenki, ki mi pomeni največ na svetu, kar tudi med vrsticami pove svoje.
In prispodobo “v korak” sem uporabila čisto na svoj način in s tem nisem nikogar primerjala. Babi sem želela povedati, da se mi je njeno pisanje “vsedlo v srce” kot Pavčkova pesem ROJSTVO. Pavčka nadvse “obožujem, ljubim in spoštujem” in SI NE DOVOLIM, da mi kdo očita, da sem ga poniževala.
Si pa ti uporabila zelo grobo besedo za babino pisanje.
In na forumu je nepisano pravilo, kar nam ni všeč, preskočimo, zapremo, ne beremo, ne komentiramo …
Želim ti vse lepo in dobro
Medvedek Pu
Ne se tako razburjat, nisem kritizirala tvojega pisanja, za moj okus je njeno pisanje res preveč pocukrano, niti približno v korak Pavčku. Zato bi tudi ti lahko preskočila moje mnenje in tisto zapisala kolikokrat ali komur že hočeš. Ne nameravam ti ga vzeti, samo droben nasvet, mogoče bi svoji ljubljeni novorojenki zapisala kaj svojega, kar si sama začutila ob srečnem dogodku in ne bi prepisovala in prirejala? Lp
Draga Eva!
Ko pisem,ne razmisljam,kdo bo bral,ker konkretno nekomu odgovarjam oziroma, se navezujem nanj.Tokrat me je verz Pam Brown res spomnil na svoje pismo mali Zarji.Omenila sem tudi,da mi bo lahko kdo ocital miselni plagiat.Res je neumno,da svojo dusevnost tu razgaljam.
Ne bom vec,pa ne ker bi bila prizadeta.Nisem navajena kar tja v en dan
povedati vsakomur svoje misli,zato bom previdnejsa.Pac,pozitivna lekcija.
Sebi v opravicilo samo to; bila sem uciteljica prvega razreda in leta in leta dobesedno zivela z in za otroke.To ti da nek pecat.Mogoce sem zivela v
nekem pravljicnem svetu,ki ga vsak ne razume.
S Pavckom sem se ze veckrat pogovarjala.Njegove pesmi so enkratne!
Dobro poznam tudi njegove osebne stiske,ki jih je moral kot oce premagati.
Pogovori z njm so iskreni,spontani in ce je komu privrel na dan kak verz ali misel v zvezi z otrokom,je znal kljub svoji enkratni in neponovljivi poeziji,prisluhniti in kaj lepega povedati. Pac,ljudje imamo razne interese.
Ceprav sem zelo realna oseba,ki trdno stoji na zemlji,me take nezne stvari
potegnejo. Res bo najbolje,da se spet umaknem na Prehrano.
Pa ne zato,ker bi se s tem hotela dokazovati.Mislim,da so zelje po nasvetih resnicne ;mogoce pa tudi ne.Vsekakor bom previdnejsa in ne tako naivno iskrena. Toda nekako ne znam napisati recepta,ne da bi me preplavil spomin,zadisalo po prijetnem dogodku v druzenju pri mizi ali pod pergolo.
Je dolgocasno pusto pisanje recepta.Prijetneje je povedati se anekdoto
zraven.
Rada preberem poste na Starsi,pa se nisem prav velikokrat oglasila,ker sem pac vedela,da nisem mami ampak babi.Nisem zelela motiti zadev mladih starsev.No ,parkrat sem dodala svoje misli.
Upam,da sem dovolj jasno povedala,kar sem cutila,brez pikrosti in uzaljenosti.Naucila sem se pa ,da je pisanje po forumih bolj za prakticne
duse.Bom to spostovala.
Pa se enkrat,se nikoli mi ni prislo na misel,da bi se primerjala s Pavckom ali komerkoli,ker bi ga s tem res zalila.Vcasih pac zacutis,da tudi ti mislis podobno in kot ubog zemljan pac po svoje to poves.Mislim,da ni greh in niti
sladkobno,ce sem Zarji napisala tisto pisemce za dobrodoslico v ta nas vcasih kar cuden svet.
Lep pozdrav Babi
Babi, preljuba, draga Babi,
Medvedek Pu te IZ SRCA prosi, ne zapusti nas, s svojimi toplimi nežnimi žarki na tem in forumu Starši staršem, saj nas je veliko, ki radi pijemo iz tvoje čaše modrosti. In meni je čestitka Zarji bila tako všeč, da jo bom prirejeno napisala svoji hčeri – saj ti že to pove, kako MOČNO so mi bile tvoje besede všeč. In iskrenost in spontanost pri ljudeh, ki to resnično premorejo občudujem in spoštujem. Ostani takšna kot si – “naša” babi – muca copatarica. In vedno se kdo najde …
Kar razneslo me bo, če ti ne povem nečesa na uho: danes sem govorila s Pavčkovo ženo. Babi, kjer je volja, tam je pot in jaz sem svojo do Pavčka našla. Joj kako sem vesela in vznemirjena, se mi zdi, da danes sežem do oblakov in nobena muha enodnevnica, mi tega ne more vzeti.
Uporabila bom velike tiskane črke, ki jih beri kot da kričim na ves glas.
OSTANI Z NAMI TAKŠNA KOT SI – PRISRČNA, ISKRENA, TOPLA BABI
IZ SRCA TE PROSI TVOJ MEDVEDEK PU, KI TE POTREBUJE
eva1, Babi in MPu imata pač tak slog in težko bi jima človek zameril, če hočeta pisati “pocukrano” pa naj pišeta. tudi zame je ta stil pisanja nenaraven in nisem pristašica pretiranega razkazovanja čustev. če pa je
njima to všeč naj pa to še naprej počneta, s tem ne delata nobenemu škode.
malo zabave, če drugega ne.