skupina
na nekem forumu sem prebrala, da je ena ženska spraševala, ali kje v Sloveniji obstaja društvo ali skupina za družine z otroki, ki so ostale same z enim roditeljem, ker je drugi umrl.
Zanima me ali kaj takega sploh obstaja, sigurno smo mi, ki imamo izkušnjo trpljenja in smrti partnerja in smo ostali sami z otroci, drugačne zgodbe kot po ločitvi.
Pogumno naprej.
Draga Marjeta, ni nobenega društva. Je sicer društvo za enostaševske družine, ampak večina tem je veznih na ločene, tudi razno razni svetovalci se ukvarjajo predvsem z ločenimi. Posebne skupine za otroke, ki jim je umrl starš pred 15 letom starosti ni.
Hospic organizira 1x na leto tabor Levjesrčnih, ni pa to neka stalna podpora.
Lep dan želim, Ana
Pozdravljeni!
Decembra so minila štiri leta odkar sem izgubila moža, takrat 14 letna hči pa očeta. Ostali sva sami, saj ljudje po treh tednih gredo s svojimi problemi naprej, ti pa ostaneš sam z bolečino , veliko praznino ob sebi in z ogromno nerešenimi problemi in vprašanji. V veliko pomoč so nama takrat bili v društvu Hospic.Najprej sva imeli posamezne pogovore s terapevtkami, kasneje ko sva bile dovolj močne, da lahko svojo kruto usodo deliva še z drugimi sva se vključili v skupine. Hči je bila v skupini z otroci iste starosti, sama pa sem bila v skupini 8 ljudi,ki so se soočili z isto usodo, le da vsak na svoj način. Na srečanjih smo si izmenjali izkušnje, kaj narediti, kako narediti. Hči je bila tudi na taboru, ki ji je veliko pomenil.Ta srečanja so mi dala moč, da sem prebredla tiste prve trenutke. Naučili so me, da moram živeti naprej, pa čeprav sem se vsako jutro posebej sestavljala, saj se mi je zdelo, da razpadam…Čeprav po teh letih še vedno pogrešam moža, saj bo hči kmalu polnoletna, ima svoje obveznosti, jaz pa sem se vrgla v delo, saj sem edino tako lahko odplačala nekaj dolgov. Nisem imela časa za družbo, čas sem namenila hčeri, saj je moj edini cilj, da jo izšolam in spravim h kruhu.Res so zelo dobri v društvu in sem jim hvaležna za vse!