Pozdravljeni,

Se opravičujem, vendar moram to iz sebe spraviti. Vem da je to forum, kjer se predvsem oglašamo(jo) ljudje, ki smo izgubili nekoga v nesreči, bolezni…..Vendar tokrat ni tako. Oseba, ki sem jo izgubila, še živi…Ampak bolečina zato ni nič manjša.
Ločila naju je razdalja in premalo ljubezni, ki bi to razdaljo lahko premagovala. Boli me, boli, ker v meni je toliko ljubezni, ki je kar naenkrat se sprevrgla v bolečino. In ravno pred prazniki….ko so me že lepo okrašena drevešča ganila, lepe božične pesmice, srečen nasmeh otrok…Jaz pa ponovno sama….
Po dolgem času sem si upala odpreti srce in vanj sprejeti osebo, ki mi je dajala moč, željo živeti. Vse se je lepo odvijalo, ljubezen je bilo čutiti že iz napisanih besed….Po parih mesecih pa udarec….premalo ljubezni….In spet se zapiram kot školjka….in vem, da še dolgo ali celo nikoli, ne bom k sebi spustila nekoga…Solze tečejo, v prsih boli….Kdo je že rekel, da solze sperejo bolečino? Da mu povem, da to ni res…
Sprašujem se, ali je vse skupaj vredno, a je sploh vredno ćiveti….ker pred mano je…črna luknja…me bo posesala?

ranjena,

drzim pesti za lizanj ran, ki tako boli.

drzi se,

enigma

Spoštovana ranjena,

ko berem Vaš post verjamem, da je Vaša bolečina velika.
Vsi izhajamo iz svojih izkušen. Vam predstavlja veliko bolečino dejstvo, da Vas je zapustil ljubljeni, drugemu neuslišana ljubezen, meni smrt ljubljenega, četrtemu boleče noge…
Velikokrat pomaga pogovor s prijatelji, domačimi, psihologom… Ampak Vašo bolečino lahko razume samo človek z izkušnjo podobno Vaši.

Alica

Zivjo

Tudi jest sem dozivela podobno izkusnjo in sem se tezko navadila da sem sama.Vsak dan mi je bila mora ustati in iti v sluzbo.Ampak ceprav se se vedno pobiram mi gre iz dneva v dan bolje.Zacela sam se ukvarjati z novimi stvarmi k jih sploh nism prej pocela.Vem da ti je tezko se posebaj v tem casu k je vse praznicno vsi imajo nekoga razn tebe.Vendar vse se zgodi z enim namenom.Cez neki casa bos ugotovila da je bilo to najbolje ceprav zdaj verjetno mislis da je konec sveta.Drzim pesti in pogum.Za dezjem vedno posije sonce.

Lep poydrav

Pozdravljene!

V njenem imenu se bom zahvalila za vaše odgovore in lepe želje, vendar na žalost za njo nikoli več ne bo posijalo sonce, ker se je usoda ponovno grdo poigrala z njo..tokrat za vedno. Nisem je poznala dolgo, pa vendar ostaja za njo ena velika praznina:-(

lp, mikimiska

oh, mikimiska,

moje sozalje.

enigma

Kaj se je zgodilo z “ranjeno”. Pa ne da je ni vec med nami? Kaj je bilo? Sem ji ravnokar zelela zapisat, da sem imela podobno-skorajda enako izkusnjo, jo potolaziti, morda spoznati,….pa saj to ni res, ali?

Prosim mikimiska javi mi kaj se je zgodilo.

Hvala.

Nana

Pozdravljena Nana!

Lahko mi pišeš na mail [email protected] pa ti tam kaj več povem, prav?mislim da je bolje tako kot da pišem javno o tem.Tolko sem pač obvestila, ker se mi je zdelo prav.
Če boš mail poslala in ne boš dobila mojega odgovora mi pa prosim javi, ker včasih so težave s tehniko.

Tebi enigma pa hvala za izrečeno sožalje.

lp

mikimiska

Pozdravljena Nana!

Lahko mi pišeš na mail [email protected] pa ti tam kaj več povem, prav?mislim da je bolje tako kot da pišem javno o tem.Tolko sem pač obvestila, ker se mi je zdelo prav.
Če boš mail poslala in ne boš dobila mojega odgovora mi pa prosim javi, ker včasih so težave s tehniko.

Tebi enigma pa hvala za izrečeno sožalje.

lp

mikimiska

Pozdravljena Nana!

Si ti dobila moj mail?sem pričakovala kak odgovor, pa zaenkrat še ga nisem dobila..no mogoče da še nisi imela časa, dopušam to možnost. Pa vseeno sem za vsak slučaj vprašala.

lp,mikimiska

Kar stisnilo me je pri srcu, ko samo berem, kakšen konec je. In ko pomislim nase, na svojo ljubezen in konec. Kako mi je žal za njo in da se ne bi nobeni kaj podobnega zgodilo in vse to samo zaradi ljubezni.

Čas celi vse rane. Zagotovo. Tudi jaz sem šla skozi vse to. In sčasoma bolečina zbledi.