Odšla je za vedno
Pozdravljeni!
Velikokrat prebiram tale forum, toda do sedaj še nisem nikogar izgubila. Toda včeraj se je zgodilo. Ob 22.00 zvečer je za vedno zaspala moja ljuba prijateljica Irena. Ne morem vam povedat kako sem jo občudovala saj se je kar 6 dolgih let borila s to zahrbtno boleznijo-rakom. Toda ni več zmogla. Še danes ne vem ali se vse to resnično dogaja ali le sanjam???Najbolj srečna bi bila, če bi se lahko zjutraj zbudila in videla, da so vse skupaj bile le grozne sanje-toda temu žal ni tako. Za sabo je pustila 16 letnega sina in partnerja, katera jo bosta neizmerno pogrešala, prav tako kot vsi ostali, kateri smo jo poznali. Vedno sem občudovala njeno voljo do življenja. Pri 27 letih je prvič zbolela za rakom na dojki, leto in pol kasneje drugič na pljučih in leto kasneje še enkrat na pljučih in vse do včeraj se je borila. Bila je polna načrtov za naprej, kljub temu, da je vedela da so ji šteti zadnji dnevi. Sama se sprašujem, zakaj je življenje tako nepravično, zakaj mora umreti tako mlad člove, ki je komaj začel uživati svoje življenje??toda odgovora na to ne bom dobila nikoli. Verjetno pa je to zato tako, ker ima tudi Bog rad ob sebi dobre ljudi.
Irena nikoli te ne bom pozabila, vedno boš v mojem srcu. Rada te imam.
Flinč, hudo mi je zate in tvojo bolečino. Razumela ne boš. Ker bolezen dejansko ne izbira… Drži se, ohrani jo v lepem spominu.
Pozdravljeni!
Spet se oglašam. Zdaj je minil že dober mesec in pol odkar te večni, a jaz sem začela počasi resnično dojemti, da je vse skupaj resnica, ki zelo boli. Boli, in zelo pogrešam tebe in tvoje prijateljske besede še posebej,ko se spominjam najinih skupnih trenutkov, kolikokrat sva dolgo v noč ostali sami in se pogovarjali o marsičemPosebej pa boli, ko vidim okrog sebe ljudi, kateri naj bi te še imeli tako radi, a se mi zdi da os vse skupaj kar lahko preboleli. Meni pa ni lahko ko vidim tvoje domače, kako se tako kmalu po tvoji smrti lahko tako veselijo in posebej ko vidim tvojega partnerja, kateri si je že našel novo partnerko-RES NE MOREM VERJET. Razumem da mora živeti naprej, da je še mlad, ampak tako kmalu???in da kaže to vsem naokrog???glede tega pa se jaz z njim ne morem strinjti. Vendar on živi svoje življenje, izbral si je takšno pot, in jaz pri tem ne morem nič. Vendar boli, še kak boli, ko vem, da si ti bila njemu predana z vsem srcem in dušo in kolikor sem te poznala vem, da ti tega nebi naredila. Upam, da si boš med angelčki odpočila, jaz pa te bom imela v posebnem delčku srca zapisano za celo življenje.
Rada te imam in resnično te pogrešam