Tabor za levjesrčne je tri dnevni program za otroke, ki so doživeli smrt bližnje osebe. Levjesrčni jih imenujemo, ker se pogumno soočajo z žalostjo ob izgubi nekoga, ki so ga imeli radi. Tabor je za otroke brezplačen. Mladostniku ali otroku omogoča začeti ali nadaljevati pot po izgubi zanj pomembne osebe.

Otroci imajo na taboru edinstveno možnost združevati žalost in veselje pri njihovih lastnih naporih in soočanju z odzivi, ki jih povzroča žalovanje.

Tabor za levjesrčne nudi varen prostor pri otrokovem spoprijemanju z žalovanjem. To dosegamo z izbranimi igrami, likovnimi tehnikami, oblikovanjem, s skupinami, kjer lahko otroci delijo svoje izkušnje, z igranjem vlog, z glasbo, s spominskimi obredi in svečanostmi. Vse aktivnosti vodijo izkušeni strokovnjaki za žalovanje in izražanje s pomočjo umetnosti.

Tabor je namenjen otrokom in mladostnikom od 7. do 16. leta starosti, ki so zaradi smrti izgubili bližnjo osebo, bodisi starše, stare starše, brata, sestro ali drugega sorodnika, ki je bil otroku zelo blizu.

Od izgube naj ne bi preteklo manj kot tri mesece in ne več kot dve leti.

Tole sem prenesla s spletne strani HOSPIC-a

Zanima me, če se je kdo od vaših otrok udeležil tega tabora, kako mu je pomagal pri žalovanju? Napišite prosim kaj.

Ana

Sama tega tabora ne poznam, bi ga pa pred 11imi leti še kako potrebovala – nekaj v tem smislu. Ko mi je umrl oče, mi nihče ni znal nekako pomagati, se mi čisto približati. Tako enostavno me je bilo pitati z apaurini. :(( Samo en prijatelj, moj bratec, je nekako našel pot do mene. Ostali so takrat obstali nekje v bližini in niso vedeli, kako ravnati…

Ana, če imaš otroka, ki je izgubil ljubljeno osebo, mu ponudi to možnost. Morda sprva ne bo odprt za takšno zadevo, ampak verjamem, da znajo približati občutek pomembnosti tega. Včasih morda sploh ne vemo, da otrok tudi žaluje, ker navzven ne pokaže tega (sama sem precej dobro kamuflirala bolečino in solze), ampak znotraj ga pa lahko razjeda in, če je v teh občutkih osamljen, zna biti hudo…

Vsekakor pohvala Hospicu za ta korak. :))

Ana, ali mi lahko poveš kje in kdaj je organiziran tabor.

Hvala.

Draga Ana

Sem brala v reviji, ki jo izdaja Hospic prispevke iz tabora Levjesrčnih. Po prispevkih sodeč in slikah, ki so bile objavljene, sklepam, da je otrokom tam dobro. So v družbi svojih vrstnikov, ki imajo izkušnjo izgube in odraslih, ki jim znajo prisluhniti. Pa veliko se dogaja. Pokliči na hospic, vem da ti bodo radi pomagali z nasvetom.

Lp

Poznam prostovoljke, ki vodijo tabor in delajo z žalujočimi otroci na taboru.
In vesela sem, da poznam tako srčne ljudi, ki vložijo toliko truda, energije in srčnosti v otroke.
Poznam bistvo tabora in delo, ki poteka na taboru.
Nisem se ga še udeležila poznam pa vsebino dela.

Po utrinkih otrok, se v taboru dobro počutijo, veliko se pogovarjajo, ustvarjajo v različnih delavnicah in imajo prav posebne obrede. itd…
Ravno ti obredi pomagajo otrokom, da sprejmejo izgubo, se znajdejo v žalovanju in zaupajo svoje strahove.

še enkrat srčna hvala vsem srčnim ljudem, ki pomagajo otrokom skozi najtežja obdobja življenja.

In res je: Včasih ni dovolj, če si prisrčen – včasih moraš biti levjesrčen.

objem in naj bo danes levjesrčni,
petra

Kdor potrebuje informacije o taboru levjesrčnih, naj pokliče območni odbor Maribor, tel.štev. 02/ 25 25 570.

LP vsem žalujočim.