moj zgodba
bili so časi ko sva se skupaj smejali,bili so časi ko sva se prepirali in bili so časi ko sva samo molče sedeli in nisva rekli niti besede.,takrat,prav takrat sva si imeli največ povedat,v mislih,s pogledi.ničkolikokrat sem se naslonila na tvojo ramo,ramo polno spominov lepih in slabih ki si mi jih včasih pripovedovala.rada sem te poslušala,tudi ko si že vsem ostalim šla na živce,sem jaz vstrajala,kot bi vedela da če nebom mi bo žau.potem pa je prišeu tisti grozni prepir,..sedaj niti nevem zakaj,morda sva obe bili razdraženi že od prej,morda,…. nevem?šla sem.preselila sem se.verjetno bi se tako ali tako,vendar mi je žau da ravno takrat,ravno zato.nisva več sedeli.,nisva se več videli 24 ur na dan,365 dni v letu.pa saj nisem šla daleč samo časa ni bilo več toliko zate.OPROSTI MI!pa je prišla in te prikovala na posteljo za dolgih 7 mesecev.vem bile so hude ure,ko si bila v KC v lj.saj veš da sem prišla ko le nisem bila v službi.je le v naši žlahti tako da eden gre drugi pride.hvala bogu da sem imela vsaj to šanso da sem ti polepšala zadnje dni na postelji z novico da boš prababica.tega si se celo življenje veselila,toda je vsoda hotela da se nikoli neboš dotaknila svoje pravnukinje-bolezen te je ohromila že čisto na začetku.nikoli mi nisi mogla povedat kako, kaj,?.nisi mogla kričat ko te je bolelo,le tu in tam sem zasledila solzo v očeh.ZAKAJ RAVNO TI?,……….
pa je prišeu dan ko si tudi ti “zaspala”.vsi so mi govorili da naj se ne sikiram preveč,naj mislim na bitje v meni pa ni šlo,le kako naj bi?nihče ni vedeu kaj preživljam,nihče.sedaj imam hci.rada bi da pozna mojo babi,rada bi da jo razvaja,kot je mene s sestro.pa je nikoli ne bo.
POGREŠAM JO!
to je moja zgodba,…….
hvala ker ste prebrali
Moje sožalje.
Vidim, da ti je bila tudi prijateljica in da si jo imela zelo rada. Ne sprašuj se, zakaj ravno ona. To smo se spraševali verjetno vsi tukaj gor, pa ni dobil odgovora nihče.
Čisto pa te razumem, da si želiš, da bi tvoja hčerka njo poznala. Tudi sama kdaj premišljijem o tem, da moji otroci nikoli ne bodo poznali babice, ona pa bi bila resnično edina oseba, ki bi ji otroka popolnoma zaupala in ne bi vedno skrbela, kako je. Tako skrbna je bila, prava mama.