On si želi smrt!?
Ne vem, če moji strahovi spadajo sem. So pa čedalje večji in želim si nekoga, ki bi mi pomagal, svetoval.
Leto je mimo odkar sva se razšla s fantom. Povod je prišel z moje strani. Skupaj sva bila več let. Večino časa sem bila podložna, kaj se je dogajalo, nebi razlagala. Vendar sem postajala nestrpna, nezadovoljna, premlada, da bi ostala v taki zvezi. Zato sem odšla. Bilo je težko, še veliko mesecev me je spremljala žalost in občutek krivde zanj, po drugi strani pa olajšanje zame.
Noben korak ni bil enostaven: raziti se, odseliti se, pričeti novo življenje.
Imam ga rada, kot človeka, spoštujem ga, želim si njegovega prijateljstva, nekega dne, ko bo to mogoče in če bo…
In vendar vem, da se on s tem ni sprijaznil. V obup me spravljajo njegove grožnje, da se bo ubil. Naj ne hodim na njegov pogreb….drugič pa naj prinesem bele cvetlice s sabo….pa da se bo kmalu pridružil svojim najbližjim mrtvim sorodnikom in najinim prijateljem, ki so naju prezgodaj zapustili…
Pritisk je hud. Ne vem, kako bi živela s tem.
Sem kriva, ker sem ga zapustila? Kaj pa, če bi ostala? Ne vem, mislim, da bi bila oba nesrečna.
Ne razumem. Ne vem, kaj naj naredim. Živeti pod tem pritiskom, v strahu, da zazvoni telefon in dobim novico, da si je kaj naredil….
Kako lahko? Verjamem, da ima ključ do sreče, je dober po srcu in vem, da je nekje neka deklica, s katero bo srečen in ona z njim.
V prvem tridesetletju življenja sem, in vem, kaj pomeni izgubiti nekoga. Sorodnika, psa, nenazadnje prijateljico, drago osebo, ki si ni želela umreti v najlepših letih svojega življenja. Še vse imamo pred sabo. On pa si želi smrti.
Pomagajte mi!!!!
Draga Bibita
Upam, da moje besede ne bodo delovale preveč agresivno,… vendar…
Človek, ki te hoče vezati nase z grožnjo, da se bo ubil, je navaden slabič. Poznam tako situacijo, saj sem jo tudi sama doživela. Ko sva se razšla, je najprej probal dobiti nazaj na lep način – darilom kar ni bilo konca. Pa se nisem pustila prepričati, nato so se začele grožnje s samomorom. Pa ga ni nikoli naredil.
Naj uganem – vsaj tako je bilo pri meni… bivši je imel v zvezi vse pod kontrolo, znal je biti zlat, vendar joooj, če si kaj narobe naredila. V zvezi nihče ne dela nič narobe, gre samo za različno reagiranje ob isti problematiki. Tukaj naj bi prišlo do pogovora oz. kompromisa. On seveda tega ne dojame, da imaš tudi ti pamet, ki so seveda znaš uporabljati. Sledi preblisk z njegove strani, da te je treba kaznovati – ni važno kako, na začetku verbalno, kasneje pa tudi fizično. Takim izpadom so ponavadi sledila opravičevanja in obljube, da se to ne bo nikoli ponovilo. Zmeraj se je.
Ko sem zbrala pogum, da sem tej kao zvezi naredila konec, se je stanje samo poslabšalo – grožnja s samomorom.
Človek, ki ni pripravljen sprejeti tvoje odločitve ni vreden niti minute tvojega življenja. Ni vreden, da sploh razmišljaš o njem. To so slabiči, ki ne znajo prenesti izgube, in so pripravljeni narediti marsikaj, da te dobijo nazaj. Zelo dobro veš, zakaj si prekinila vajino zvezo. Če bi bilo tako super, bi bila še vedno v njej. Najbrž se sprašuješ kako bi bilo, če bi se vrnila? Ali bi bilo bolje? Na zečetku bi bilo pravljično… vendar bi bilo te ekstaze kmalu konec, situacija bi se poslabšala… verjemi mi – sem preizkusila. Taka oseba dobi občutek še večje nadmoči, v njegovi glavi je nekakšna logika: enkrat sem jo dobil nazaj, jo bom pa šen drugič, tretjič,…
To, da si ga zapustila, je terjalo veliko poguma. Prosim te, ne vrni se nazaj. Zdaj si na svoji poti, poišči nekoga, ki bo stopal s tabo po njej, delil trenutke sreče z njim.
Pozabi na bivšega. Če bi te imel resnično rad, bi ti rekel kaj v smislu: ni važno s kom si, važno je da si TI srečna. Pusti času, da zaceli rane – jaz sem potrebovala 5 let.
In zdaj sem presrečna s fantom, ki mi ob odločitvah stoji ob strani, in ki ne misli, da me je treba prepričevati v karkoli (v tvojem primeru – da se vrneš k njemu).
Pozdravljena.
Popolnoma se strinjam s “Hope” in bi bi lahko opisala podobno zgodbo. Sama sem preživela nekaj let nazaj štiri leta s človekom, ki sem ga imela neizmerno rada in ki mi večino časa povzročal hude duševne bolečine. Preprosto nisem ga mogla pustiti in to je presneto dobro čutil. Nekoč mi je, potem ko je odhajal na žurko, ki jo je organizirala njegova prijateljica in na katero nisem bila povabljena, med vrati “poln sam sebe” zabrusil:”Kaj se razburjaš, ti mene nikoli ne boš pustila.” Zmogla sem le izustiti:”Ko bo prišel tisti dan, se bo tebi v glavi in v ri… zmešalo.”
Trajalo je nekaj mesecev, da sem razčistila sama s seboj. Kljub mojem vztrajnem zavračanju je še vedno bil prepričan v svojo veličino, po dveh mesecih pa je dojel, da mogoče pa le ni tako, kot si je predstavljal. Začel me je zalezovati, preverjati vozni park, če je mogoče kdo pri meni, kupovati darila … in ker ni nič pomagalo se je na smrt napil (do takrat nikoli ni pil), da so ga komaj rešili.
Seveda je vse pripisal meni in mi polagal na vest, da bom kriva za njegovo smrt, ker on brez mene preprosto ne more živeti. Pritiski, grožnje in nadzorovanja so trajala vsaj še pol leta. Na vsak njegov telefonski klic poln obtoževanja in pomilovanja sem mu samo odgovorila, da je to pač v njegovih rokah in karkoli bo naredil, da se ne bom čutila popolnoma nič kriva.
Čez slabega pol leta se je poročil z eno izmed svojih takratnih “prijateljic”, jaz pa sem danes neizmerno srečna, da nisem na njenem mestu.
Baje zgodba ponavlja…
LUCY…
NA ŽALOST SE motiš..
statistike v samomorih govorijo drugače…
preberi kdaj kaj na temo: SAMOMORI……..
Tudi meni so govorili…tisti ki samo grozi ne misli resno…-NE !!!!
Na žalost je resnica drugačna in ne samo v mojem primeru…….
Fant POTREBUJE POMOČ!!!!TO JE OBUPNI KLIC NA pomoč!!!!!!!
…MENI JE HUDO DA TEGA KLICA NISEM SLIŠALA…
…hudo zelo hudo je svetovati in biti PAMETEN pri teh TEŽKIH stvarih,ki so
Ž I V L J E N J E ……
pa lep pozdrav………
Hvala vsem za mnenje in nasvet.
V zadnjih dneh vlada z njegove strani popolna tišina v zvezi s to grožnjo. Nekaj žalitev sem sicer prejela preko e-maila, ki pa jih pogumno ignoriram.
Karmi, žal mi je, da si zgrešila ta klic na pomoč.
Sicer pa razumem, da me ta oseba hoče nase privezat s to grožnjo, razumem, da je sam, morda tudi osamljen. In vendar…vseskozi sem bila v tem razmerju jaz tista, ki sem potrebovala pomoč, podložna in odgovorna za vse, tudi precej njegovih obveznosti je ležalo na mojih plečih, moji mladosti in obremenjenosti v službi in z dvemi (!) študiji navkljub, potrebovala sem pomoč, vendar je od njega nisem dobila, nasprotno, zmeraj sem morala biti jaz tista močna skala, ki je držala stvar pokonci.
Kljub vsemu me je vedno poniževal, ko sva bila sama, pa tudi v javnosti. Včasih je bilo že prav skrajno. Vsem povprek je kazal, kako nepomembna sem v njegovem življenju. Jaz sem vedela, da to kaže navzven, da je v stvari ravno obratno, saj se brez mene, ni znal (niti želel, niti hotel) znajti in poskrbeti zase.
Zato se vrnila nazaj ne bom. Nadaljevala bom svojo pot, z drugim človekom ob svoji strani, ki sem ga v tem času spoznala in vzljubila in pričela živeti partnerstvo, kot ga doslej nisem.
Čutim se ogrožena, obupana z vsemi temi grožnjami in prelaganjem odgovornosti za morebitne posledice na moja ramena, rada bi mu pomagala, vendar nikakor z mojo vrnitvijo. Poskušala sem potrkati na vrata prijateljev in sorodnikov, ki so mu in so nama bili blizu. Vedno enak odgovor: se bo že pobral, rabi čas.
Slišala sem, da odklanja vabila s strani teh prijateljev, ki bi mu vseeno radi pomagali že s tem, da se družijo z njim.
Nasprotno pa sprejme povabila vseh, s katerimi lahko zavije na kozarček.
To pa ni posledica razhoda in zato se ne čutim niti najmanj kriva, da popiva, to je bil kvečjemu eden izmed razlogov, da sem odšla, čeprav ne morem reči, da je alkoholik, je pa zmerni do pogosti pivec, ki slabo prenaša alkohol.
Ne vem, kam bi to naju peljalo. Jaz sem se trudila, na koncu pa zlomila.
Me razumete? Jaz se bojim, da ga bo vse skupaj peljalo do dna…..in z druge strani vem, da če bi bila skupaj, bi oba potegnilo na dno….
Egoistično?
Ni egoistično, brez skrbi. Odgovorna si samo zase in za tvojo familijo. Vsak naj poskrbi zase, če ne zna – obstajajo zato posebne ustanove in ti nisi ena izmed njih. Če bi se ukvarjala z vsakim, ki potrebuje tvojo pomoč, bi ti kmalu zmanjkalo moči zase, na koncu bi jo potrebovala sama. Pomagaj tistim, ki si to dejansko zaslužijo, tistim, ki ti dajo vedeti, da si pomemben del njihovega življenja, nikakor pa nekomu, ki si tega ne zasluži.
On ni tvoj prijatelj, on je le tvoja prtljaga. Odvrzi jo in zaživi polno življenje.
No… pa spet upam, da tole ni zvenelo preveč grobo.
Živjo!
Vsak je sam odgovoren za svoje življenje. Ti za svojega, tvoj bivši partner za svojega. Odloži to težko breme krivde! Storila si edino, kar je bilo modro in dobro zate, ko si ga zapustila. Nauči se pogledati stran. Počasi dovoli tvojemu bivšemu, da s svojim življenjem dela, kar hoče. To je njegova pravica in pravico ima tudi do samomora, če se tako odloči. In ti nimaš nobene pravice vmešavati se v njegovo življenje in zanj razmišljati, kako bi lahko živel. On izbira sam in kar izbere, tisto je najbolj prav.
Še primer iz moje službe: en sodelavec je take vrste, da mu od časa do časa zakuha (si naredi goro problemov, ki naj bi mu jih reševali drugi) in potem vpije in grozi s samomorom. Enkrat je grozil, da bo skočil skozi okno, pa mu ga je sodelavec kar odprl in mu rekel: Kar skoči! Seveda ni skočil in od takrat imamo mir pred njegovimi grožnjami. To so manipulatorji, ljudje, ki odgovornost za svoje življenje prelagajo na druge. Tvoj bivši je tudi tak, zato delaj na tem, da se znebiš njegovega vpliva.
Veliko sreče ti želim!
Ja,moj bivši mož je to obljubljal kar nekaj let,pa sploh ni povedal,kaj bi v resnici rad od mene,a me hoče nazaj ali kje bova sploh stanovala…hodila sva od socialne delavke do druge,pa ni nič pametnega vedel povedat,k mojim staršem se pa nikakor ni hotel preseliti,čeprav bi imeli več kot dovolj prostora…no pol je bilo kako leto zatišje,nato pa so prišli policaji z novico…
Moja kolegica ima podoben primer. Njen tipček je v velikih dolgovih. Sicer jih odplačuje, ampak je že tako obupal, da se je odločil, da se bo kar fental, ker ne vidi izhoda. Si predstavljate močno moro, v kateri sedaj živi ta punca? Je pa njen fant tudi sposoben naredit kaj takega. Kako mu naj pomaga??