imam prijateljico. sicer se ne videvama vsak dan ampak v bistvu vikende. čez vikend je bila na morju in se na žalost predčasno mogla vrniti domov. kaj je bilo narobe???

mama se ji je obesla. zakaj nobeden ne ve, ostala je le praznina, žalujemo mi vsi. bila je mlada 48 let. na vzven ni kazala da bi bilo karkoli narobe ampak……………..tako se je odločla

doma v garaži…boom ko je prišel mož s službe………..kakšen pogled spremljal ga bo celo življenje.

sprašujem se zakaj , zakaj ljudje delajo te stvari sploh ne vedo kakšna žalost ostaja za njimi……….bilo je v ponedeljek še danes mi je hudo, pogreb, ja ta je danes in me je strah, tresem se nevem kako naj……….

tako so bogi…………

kako hudo, bodi prijateljici v oporo – niso potrebne besede, le mocan, mocan stisk roke. Vsak mora svojo bolecino preziveti sam, nihce mu ne more pomagat. Lepo je pa vedet da imas nekoga blizu, nekoga na katerega se lahko obrnes ce potrebujes pomoc.
Sama sem tudi dozivela prijateljev samomor, ocetovo in bratovo prehitro smrt. Pomaga samo jok in CAS, minejo leta in ta bolecina ni vec tako hudo.

Bodi mocan (mocna), STISNI ROKO TISTEMU KI TE POTREBUJE.

pOZDRAV.
bRUNA