Prosim pomoč pri SKU!!!
Stara sem 18 let in obiskujem (oz. naj bi obiskovala) 3. letnik gimnazije. Že lansko šolsko leto sem manjkala prbl. 250 ur, letos pa sploh ne hodim v šolo od novembra naprej. Imam sindrom kronične utrujenosti in enostavno se nisem sposobna učiti, kaj šele hoditi v šolo in slediti pouku!
Nekajkrat sem bila na akupunkturi, ki mi je malo pomagala, da sem bila sposobna dobiti kakšno oceno, vendar je bilo izboljšanje kratkotrajno. Sedaj kakšne 3 tedne jemljem tablete Encim Q10 in Ginseng – malce več kot 1 teden sem se počutila dokaj dobro, vendar se mi je stanje spet poslabšalo.
Na naši šoli je v 2. letniku še en fant z enakim problemom. Poskušava različna zdravila in zdravnike, vendar nama trenutno nič ne pomaga.
Res bi lepo prosila, če nama lahko kdo pomaga, ali da kakšen koristen nasvet! Kakršen koli!
Lep pozdrav!
Anja
Draga Anja!
Ali vam je bila diagnoza SKU postavljena strokovno ali le sami ocenjujete, da bolehate za tem sindromom?
Ničesar niste povedali o simptomih oz. bolezenskih znakih, ki vas najbolj obremenjujejo ali morda študijsko onemogočajo (so to primarno bolečine po vsem telesu, utrujenost, glavoboli, nespečnost, koncentracijske in spominske težave, motnje razpoloženja … ali vse skupaj?). Pri terapevtski obravnavi vaše bolezni velja izhajati iz prevladujočih simptomov.
Vzroke kronične utrujenosti je težko zanesljivo opredeliti, zato je zdravljenje SKU (zaenkrat) le redko vzročno; če je povzročitelj znan in če zanj obstaja ustrezno zdravilo. Trenutno še ni na voljo posebnega zdravila za sindrom kot celoto, temveč prevladuje t.i. simptomatsko zdravljenje, usmerjeno predvsem v lajšanje posameznih simptomov (bolečine, motenj spanja, razpoloženjskih motenj …) in krepitev imunskega sistema na različne načine.
Druge bolezni, ki bi tudi lahko povzročale kronično utrujenost in se kažejo v podobnih simptomih (npr. zmanjšano delovanje ščitnice, anemijo, Lymsko boreliozo, revmatoidni artritis …), ste, predpostavljam, izključili. Diagnozo SKU je zaenkrat mogoče postaviti le po principu izključevanja drugih možnih obolenj.
Zdravljenje SKU je zapleteno in mora biti prilagojeno posamezniku. Sestoji iz zdravljenja z zdravili, prehranskimi dodatki in drugimi ukrepi.
Za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih ter glavobolov lahko uporabljate sredstva proti bolečinam. Antidepresivi v majhnih odmerkih lahko ublažijo motnje spanja in zmanjšajo utrujenost ter bolečine v mišicah (zvišujejo bolečinski prag in tako omilijo kronično bolečino tudi pri ljudeh, ki niso primarno depresivni). Pomagali naj bi tudi različni prehranski dodatki, priporočajo različne vitamine (npr. B12, C in A …), koencime (npr.Q10) in minerale. Nekateri priporočajo ameriški slamnik, ki naj bi krepil odpornost, šentjanževka pa rahlo izboljšala razpoloženje.
Drugi ukrepi – kaj še lahko naredimo sami?
Zelo pomembno je, da pretehtamo svoje dosedanje življenjske navade in jih po potrebi spremenimo ali dopolnimo (npr. prehranske navade/razvade /; nekateri bolniki ne prenašajo določenih vrst hrane, zato je smiselno, da izključimo živila, ki poslabšujejo simptome; lahko se obrnete na strokovnjaka za prehrano), razporeditev dela in prostega časa, spalne navade, količino rednega gibanja in stika z naravo, zmanjševanje stresa, izvajanje sprostitvenih vaj oz. relaksacijskih tehnik ipd.).
Bolnik s SKU ne sme prekoračevati svojih telesnih zmogljivosti, ker lahko pretirana telesna aktivnost in napor simptome še poslabšata. Vendar pa poskušamo ostati aktivni in celo postopoma povečujemo svojo toleranco za telesno aktivnost. Pomembno se je opazovati in upoštevati telesne signale, ki povedo, kdaj z aktivnostjo pretiravamo. Bolnik mora tudi ustrezno počivati in upoštevati dejstvo, da bolezen lahko močno spremeni kvaliteto življenja, ni pa priporočljivo, da bi preveč časa prebili v postelji. Način življenja in razmišljanja je treba prilagoditi trenutnim telesnim in psihičnim zmogljivostim, kar je zaradi različnih posledic bolezni dostikrat precej težko.
Včasih učinkovito pomaga tudi psihološko svetovanje, ker SKU lahko spremlja tudi depresija. Če zdravimo depresijo, lahko postane celotna bolezen manj izčrpavajoča.
Draga Anja, upreti se morate pasivni vdanosti v “usodo” (npr. vprašanjem “Zakaj se mi je to zgodilo?”, “Zakaj prav meni?”, ipd.), zapadanju v potrtost, obupovanju zaradi morebitne študijske “izgube” ipd. Odločite se za aktiven spopad z boleznijo (povečan trud in vse koristno, kar lahko sami storite za svojo ozdravitev).
Čim bolj se p o u č i t e o naravi bolezni (preberite starejše teme na forumu, vstopite na društveno spletno stran, lahko si ogledate tudi vsebine v angleškem jeziku).
Povežite se z ljudmi z enakimi težavami (npr. preko foruma, lahko pa se vključite tudi v najbližjo društveno skupino za samopomoč). Če se želite pogovoriti telefonsko, imate kontaktne telefonske številke svetovalk objavljene na spletni strani Društva za fibromialgijo.
Oprite se na svoje bližnje (svojci, prijatelji, sošolci, …)
Poiščite vse oblike institucionalne pomoči (v zdravstvu, možnosti rehabilitacije oz. terapije …). Računajte na možnosti, ki vam jih mora omogočiti šolski sistem (možnost opravljanja izrednih izpitov, poseben status dijaka, dogovori in konzultacije s profesorji ipd.; pogovorite se s šolskim svetovalnim delavcem). V skrajnem primeru morebitne izgube enega šolskega leta pa tudi to ni nikakršna življenjska katastrofa.
Ohranjati morate pozitivno mišljenje, usmerjenost v upanje in ozdravitev, zaupati v medicinsko stroko in v moč lastne aktivnosti. Svojo smolo lahko obrnete v pozitivno življenjsko izkušnjo.
Za vzpodbudo: narava bolezni SKU je pogosto nihajoča, ko fazam poslabšanja spontano sledijo faze izboljšanja in obratno. Pri večini bolnikov so simptomi najhujši v zgodnjem obdobju bolezni in nato postopoma sami od sebe postajajo blažji. Pri neredkih bolnikih bolezen po določenem času spontano izzveni, ne smemo pa pričakovati okrevanja čez noč.
Pri drugih bolezen (žal) napreduje. SKU ni življenjsko ogrožajoča (usodna) bolezen, saj ne povzroči smrti, lahko pa občutno zmanjša kvaliteto bolnikovega življenja.
Za zaključek: Marsičesa se ne moremo naučiti drugače, kot da odkrivamo sami na svoji poti, ki je nihče ne more prehoditi namesto nas, z napori, ki nam jih nihče ne more prihraniti. Nagrada ob uspehu je tem večja, čim težje je delo in trud, ki ga moramo vlagati.
To, draga deklica, naj vam bo vodilo pri spopadanju z vašo bolezensko situacijo. Pogumno!
Prisrčno vas pozdravljam!
Veronika
Hvala za ta odgovor!
Veliko teh stvari sem sicer že vedela in prebrala v raznih knjigah, na internetu in podobno, tako da sem o bolezni že kar dobro poučena.
Sicer pa mi je bil sindrom kronične utrujenosti potrjen s strani uradne medicine (izključene so bile vse ostale bolezni), vendar so mi glede zdravljenja znali povedati le, da naj poskušam različne stvari in, da mi pravzaprav ne morejo pomagati.
Precej strogo se držim diete, ki mi jo je dal nek alternativec (sicer priznan zdravnik kitajske medicine), nekaj časa sem delala celo telovadne vaje (nekakšna joga).
Glede kakšne depresije, ki bi se lahko pojavila me ne skrbi, saj sem psihično močna oseba in se že ves čas dobro držim. Pravzaprav vso preostalo energijo usmerjam v to, da bi se pozdravila. Pri vsem tem mi je družina v veliko pomoč.
Vaše informacije so mi vseeno v veliko pomoč. Hvala!
Anja
Anja, tole bo zvenelo že malo lajnasto, vendar ti vseeno priporočam, da preveriš možnost kandidijaze!
Verjamem, da si bila na vseh možnih preiskavah, vendar se zdravniki ne zavedajo kritičnosti kandidijaze, še manj njene razširjenosti. Krvna in urinska preiskava je ne pokažeta, pa tudi sicer le redko kateri zdravnik pomisli nanjo. Tudi če ugotovi enega od sledečih značilnih znakov kandidijaze – • vaginalno vnetje • atletsko stopalo • glivično vnetje kože • beli oprh v ustih ali na genitalijah • suha, luskasta koža • večerno mrazenje in lakota • občasna napihnjenost trebuha • nerazložljiva utrujenost in potrtost – bo le redkokateri zdravnik rekel, da je treba kandidijazo zatreti. Marsikateri celo trdi, da ni nevarna.
Preskus kandidijaze je sledeč:
– zjutraj, na tešče, v kozarec čiste vode izloči nekaj sline (2–3 pljunke)
– opazuj slino vsakih 15 minut, lahko pa že takoj; če se začnejo iz sline vleči proti dnu kozarca lasice, vimena, se spuščati grudice ali megleni oblački, je to znak razbohotene kandidijaze
(- slina človeka brez kandidijaze plava na površju vode tudi 1 uro brez sprememb)
Če se K ugotovi, jo je treba nujno zatreti, sicer vse ostalo zdravljenje ne zaleže! Še več, kandidijaza je potuhnjeni uničevalec človekove naravne odpornosti in človeka prej ali slej izčrpa, da začne obolevati za najrazličnejšimi bolezni, ki jih zdravnik dostikrat narobe označi za imunsko pomanjkljivost.
Pravzaprav je pri K naravna odpornost res vedno pomanjkljiva, vendar ne kot posledica dednosti ali česa podobnega, temveč jo zaostruje dolgotrajna K.
In stanje se dolgoročno ne more korenito izboljšati, dokler se ne odpravi kandidijaza. Govorim iz lastne izkušnje, zato vem, kaj trdim (!). Sam sem si ogromno pomagal z makrobiotično prehrano, vendar dokler nisem pomislil na kandidijazo in jo začel načrtno zatirati, je stanje ostajalo tako-tako.
In še opozorilo:
Če se ugotovi K in človek stopi do zdravnika po antibiotike, si s tem naredi medvedjo uslugo; namreč, z antibiotiki se K delno zatre, a obenem se dodatno uniči tudi črevesna flora; ko je K enkrat razširjena po celem telesu, je noben antibiotik ne zatre do konca. Iz preživelih zasevkov v telesnih tekočinah in organih se K potem hitro razširi nazaj in nadaljuje svoje uničevalsko delo.
Skratka, antibiotiki niso rešitev za K. Dostikrat so celo njen posredni povzročitelj.
(pripis: s kandidijazo so povezane tudi hude prebavne težave, med drugim pogost prebavni zastoj, ki s posledičnimi vzgoni energije dodatno močno izčrpava telo; prebavni zastoj je opisan v )
Anja!
Kar srce me boli, ko berem tvoje pisanje. Ali si poskusila alternativo. Recimo homeopatijo. Jaz imam zelo dobre izkušnje pri dr. Panjtarju v Ljubljani. Tvoje telo je še mlado in prepričana sem, da imaš vse možnosti, da zaživiš polno življenje.
Ali si morda pomislila, da je v tebi preveč strupov, ki jih v telo vnašamo s hrano, vodo, zdravili, cepivi.
Pred kratkim sem govorila s punco, ki je bila zastrupljena z živim sprebrom, pri nas so se ji zdravniki smejali, ko je to omenila, ko pa je šla v Nemčijo, so ji takoj ugotovili vzrok. Potem se je zdravila z bioresonnčno metodo. Poti do zravja je veliko. Vztrajaj in poslušaj sebe in svoje telo.
Danes sva telefonsko govorili z vašo mamo, Anja. Povedala mi je, da je preizkus s slino pokazal to, kar je predpostavljal “ajtim”. Svetovala sem pregled z BICOM (bioresonančno metodo) pri specialistki alergologinji (posredovala sem telefonsko številko).
Preberite si kakšen nasvet o naravnem zatiranju candide (tukaj: / … / – in vse naše odgovore spodaj, ki so vezani na to temo).
Zgibanko vam pošljem po pošti, takoj ko bom utegnila.
Držite se (in oglasite se z novimi informacijami)!
Veronika
Ja, tisti test s slino je res pokazal tako nekako, vendar smo naslednji dan poskusili to vsi družinski člani, da bi imeli primerjavo, a smo pravzaprav vsi imeli podobno, tako da nam ni preveč jasno kaj smo sedaj s tem izvedeli. 🙂
Ja, z mami čakava na brošuro, da izveva kaj več. Ko jo dobiva jo imava namen posredovati še tistemu fantu na naši šoli in drugim, ki bi o tem morali biti seznanjeni.
Ker opažam da mi dajete toliko napotkov in vsega, sem se odločila, da bi bilo mogoče dobro, da bolje opišem kakšni bolezenski znaki se pojavljajo pri meni. 🙂
Vse se je začelo jeseni 2004, ko sem imela atipično pljučnico. Ko sem jo prebolela se mi je tu in tam še vedno pojavljala mejna vročina, tako da sem kar naprej zbolevala.
Nato sem jeseni 2005 ponovno imela atipično pljučnico po kateri si nisem več opomogla. Mejna temperatura je ostajala, slabo počutje…
Odkrili so mi tudi virus EBV, ki je očitno še dodatno vplival na razvoj bolezni.
Pojavljajo se mi tudi bolečine v mišicah (predvsem v stegnih, ko grem po stopnicah), v rokah (kadar sem npr. za računalnikom…), temperatura se giblje nekako od 36,9 do 37,2 – kadar se počutim res slabo včasih tudi do 37,4. Včasih spim zalo slabo, sem utrujena, tu in tam imam manjše glavobole, koncentracija je slaba, včasih sem zmedena in razdražljiva.
Ok, zdaj pa mislim, da je to dovolj podatkov. 🙂
Aha, še to – mogoče je vredno omeniti, da sem iz Domžal.
Hvala za vse odgovore! 🙂
Anja!
> … test s slino je res pokazal tako nekako, vendar smo naslednji dan poskusili to vsi družinski člani, … vsi imeli podobno, tako da nam ni preveč jasno …
V tujini se ta preizkus omenja zelo pogosto. To nekaj pove o njegovi zanesljivosti.
V razvitih deželah se tudi ugotavlja, da je kandidijaza neverjetno močno razširjena med prebivalstvom z zahodnjaškim načinom življenja.
Menim, da Slovenija ne odstopa kaj dosti od tega merila, saj se zgledujemo po razvitih deželah, da pa so tudi naše življenjske navade zahodnjaške, skrbita televizija in drugi mediji (reklame) ter znanost.
Predlagam ti, da stopiš do svojega zdravnika in prosiš za laboratorijski preizkus kandidijaze.
Glede primerjanja pravilnosti preskusa na vseh družinskih članih pa ti lahko povem zgodbo zakoncev, ki živita skupaj že čez dvajset let in imata odrasle hčere.
Gospa se je name obrnila za nasvet o prehrani za ozdravitev SKU in FM, vendar takrat nisem bil pozoren na možnost kandidijaze. Ko sem se zavedel usodnosti kandidijaze, njene razširjenosti in dejstva, da se v medicinskih preiskavah ne preverja, sem gospo ročno obvestil o kandidijazi kot možnem neodkritem obolenju, ki ji preprečuje okrevanje kljub izboljšanim prehrambnim navadam.
Predlagal sem ji že opisani preskus s slino, ki ga je naredila in bil je pozitiven (tako kot pri tebi).
Potem pa je prosila še svojega soproga za primerjavo in sta preskus ponovila oba. In kaj je pokazal? Njegova slina je ostala brez sprememb na površini vode, njena pa se je začela potapljati.
Kaj sledi iz te zgodbe? Kljub njunim intimnim odnosom (ker sta zakonca) se njena kandidijaza ni razširila tudi nanj, ker je naravno dovolj odporen, da je vsak vnos glivice kandide v svoje telo, ki ga je nevede doživel v stiku s svojo soprogo, njegova naravna odpornost mimogrede “pospravila”.
To je približno tako kot s prehladom, z angino, gripo in drugimi zimskimi nalezljivimi boleznimi. Če nisi naravno odporen, se zlahka nalezeš in zboliš, če pa si odporen, pa te tvoja prirojena ali ustvarjena in vzdrževana naravna odpornost obvaruje pred okužbo.
Kaj pomeni vaš družinski preizkus, pa lahko ustrezno sklepaš sama.
Očitno je tvoja naravna odpornost že iz otroštva slabša kot naravna odpornost tvojih bližnjih.
Vendar ne verjemi mi … stopi do zdravnika in ga vprašaj za laboratorijski preizkus; če ti ne bo hotel ali znal ustreči, pa se pozanimaj, kdo opravlja take preskuse po naročilu, tj. samoplačniško. Preskus kandidjaze je sicer standardiziran in pogost v infekcijski diagnostiki.
In še v premislek:
– odkar se tako množično uporabljajo antibiotiki, kontracepcjska sredstva, umetni hormoni, fluorirana zobna pasta in druga močna zdravila (kemikalije), ki uničujejo črevesno floro, je možnosti za razbohotenje kandidijaze iz ostankov glivice candide v črevesu po vsem telesu vedno več
– starejši ljudje so se z natibiotiki v večjem obsegu srečali šele v srednjih letih ali na starost, v zadnjih desetletjih pa se s takimi farmacevtiki pitajo že otroci in mladostniki …
– in upoštevati velja tudi, da dandanašnji človek obilno uživa sladkarije že v otroštvu, marsikateri jemlje poživljajoče napitke in substance v puberteti, nezmerno uživa alkohol ter se prehranjuje z drugimi sodobnimi živili, ki vsebujejo močne konzervanse in umetne dodatke (!), kar vse zakisljuje kri, izčrpava človekovo naravno odpornost in ustvarja v telesu rajske pogoje za bohotenje kandide in drugih škodljivih bakterij …