Izkušnje z guaifenesinom II
Lep pozdrav!
Že nekaj časa se nisem oglasila glede terapije z guaiom, ker sem za nekaj mesecev bila prisiljena prenehati s terapijom ( ker sem jemala določene zeliščne pripravke zaradi drugih zdravstvenih težav ), torej je jemanje gauia v tem času bilo bezpredmetno. Čeprav se mi je v času jemanja guaia zdelo, da je napredek majhen in počasen, komaj takrat ko sem prenehala s terapijo, sem ugotovila, koliko mi je dejansko pomagal!
V treh mesecih se mi je stanje toliko bilo poslabšalo, da sem komaj hodila in sem bila srečna, če sploh skuham kosilo in pospravim po stanovanju. Skoraj da nisem hodila ven iz stanovanja, ker mi je priti nazaj po stopnicah do 4. štoka bila “misija nemogoče”. Nekje po novem letu sem spet začela jemati guai, tokrat z udarno dozo 2×800 mg dnevno. Januarja in februarja so se simptomi močno povečali in sem vglavnem bila doma. Stare bolečine so bile skoraj da neznosne, pojavile so se pa tudi nove, na najbolj neverjetnih mestih. Tokrat so bolečine bile prisotne nenehno cela dva meseca, da bi od začetka marca končno pojenjale in se zdaj počutim relativno dobro. Končno spet lahko hodim, ne da bi se bala da bom kje padla, ker me noge ne držijo. Seveda boli še vedno, toda, zdržim brez tablet. Vem, da je to le ena faza terapije, toda, ne morem vam povedati, kako je luštno, ko sem si malo oddihnila od nečloveških bolečin, ki so me že čisto obnorele. Upam, da tokrat ne bom morala prekinjati terapije, kajti prvič po dolgem času se spet lahko smejim, pa čeprav za kratek čas.
Lepo vas pozdravljam in vam želim čim manj bolečin in čim več sončka v življenju.
