Imam problem: ne morem se skoncentrirati. V soli samo poslusam snov in si delam zapiske, vendar velikokrat sploh nevem, o cem govorimo. Zato se moram vso snov nauciti doma, kar pa mi spet povzroca tezave, saj mi to zaradi pomanjkanja koncentracije vzame prevec casa. Iz sole pridem ob 3.00, nato pa okoli 5.00 zacnem z delom za solo in koncam pozno zvecer, za druge dejavnosti sploh nimam casa. Ponavadi grem takoj po koncanem delu spat (to je ob 00.00), zadnje case pa se to stopnjuje in hodim spat ob 2.00. Vedno porabim 1h da zaspim, vstajam pa ob 5.30, kar znasa 3,5 h. Med vikendi, ko vstanem, ko se naspim, spim okoli 9 ur. Zjutraj sem zelo zaspana, starsi me morajo veckrat buditi, da sploh dojamem da je jutro. Budilke ne slisim vec. Veckrat zjutraj zaspim na avtobusu, ker se mi zelo vrti, oci sploh ne morem imeti odprtih zaradi zaspanosti, tudi dopoldne se mi velikokrat vrti in sploh ne dojemam stvari okoli sebe, kot bi na vsake par sekund zaspala.
Zaradi tega za rekreacijo sploh nimam casa. Imam povisan krvni pritisk, stalno sem napeta in nervozna. Zadnja 2 meseca me veckrat boli zelodec.
Razmisljala sem ze, da bi se dalo tezavo resiti z meditacijo, vendar nikjer ne najdem kaksnih navodil za to, tecaji pa so predragi in spet – zahtevajo prevec casa in voznje.
Ima kdo kaksen nasvet?
Hvala, goba

Draga deklica,
ker to vprašanje zahteva širši odgovor, vas prosim, če lahko malo počakate. Zaenkrat se oglašam samo toliko, da boste vedeli, da sem slišala vaš klic v sili in da razumem vašo situacijo.

Do najinega naslednjega “slišanja” (branja) si lahko preberete vsebino tukaj: ( … )

Lepo vas pozdravljam
Veronika

Še enkrat lepo pozdravljeni!

Znašli ste se v začaranem krogu, kjer postajajo posledice vzroki in obratno.
Težava, ki jo občutite kot osnovni problem, je motnja v učni koncentraciji (zbranosti). Precej bolj alarmantne se mi zdijo vaše motnje spanja, kronična napetost, bolečine v želodcu, povišan krvni pritisk, ki so pomembni znanilci stresa. Motnje zbranosti so tista posledica, ki nato postane vzrok – in potem naprej v sklenjenem krogu …

Zmožnost koncentracije v učni situaciji je lahko odvisna od številnih dejavnikov. Nekateri niso posebej odvisni od vas in nanje tudi ne morete bistveno vplivati. Mednje lahko štejeva npr. (ne)zanimivost učne snovi (ki je, jasno, lahko na moč suhoparna …), učiteljeve metode dela (ki so lahko zelo enolične in nevzpodbudne …), učni prostor (ki je, kot vemo, pogosto prenatrpan, premajhen, enoličen, hrupen, prevroč, premalo zračen, z neustreznim šolskim pohištvom, neustrezno osvetljen, po možnosti z okni, usmerjenimi na zelo zanimivo igrišče, ulično dogajanje …), neustrezen urnik, nevzpodbudna razredna sredina (nizka stopnja vedoželjnosti in neambicioznost oddelčne skupnosti …), “neprijazen” šolski sistem …, včasih pa še vreme, letni časi ipd. Teh dejavnikov nisva postavili na prvo mesto, ker bi bili najpomembnejši, čeprav jim učenci sami pogosto pripisujejo odločilen pomen. Priznavava torej, da je za učno nezbranost lahko krivo tudi učenčevo “okolje”.

Učenec laže vpliva na t.i. NOTRANJE dejavnike, ki izhajajo iz učenca samega in uravnavajo njegovo učno zbranost.
Mednje lahko prištejeva :
1. FIZIOLOŠKE DEJAVNIKE: trenutna in trajnejša TELESNA STANJA (kot npr. (NE)ZDRAVO PREHRANJEVANJE (večne shujševalne diete pri mladostnicah), PREMALO GIBANJA, KRONIČNO POMANJKANJE SPANJA, PREMALO KISIKA V MOŽGANIH (celodnevno bivanje v zaprtih prostorih), morebitne ŠKODLJIVE RAZVADE, UTRUJENOST, morebitne ZDRAVSTVENE TEŽAVE, razvojne hormonske motnje, prehodne razvojno pogojene koncentracijske težave … ipd.)

2. PSIHOLOŠKE DEJAVNIKE:
– učenčeva UČNA MOTIVACIJA (vedoželjnost, interes za snov, zavedanje ciljev, težnja po uspehu, aspiracijski nivo – kako visoko teži … ipd.)

– učenčeve SPOSOBNOSTI (koliko z m o r e, hitrost dojemanja, razumevanja, povezovanja, pomnjenja, pozabljanja … ipd.)

– OSEBNOSTNI, ČUSTVENI DEJAVNIKI (prevladujoč strah pred šolo, stopnja anksioznosti, reagiranje na neuspeh, pretirana občutljivost, samozavest ali problemi s samopodobo (nezadovoljstvo s seboj in svojo pojavo … ), nihanje v razpoloženju, čustvene stiske, izhajajoče iz “nesrečne ljubezni”, družinskih konfliktov, finančnih stisk, … iskanje (ne)smisla v življenju in svojega mesta v njem … ipd.)

– učenčeve METODE IN NAČINI UČENJA (učne navade, redno ali kampanjsko učenje, načrtovanje časa učenja, razumsko logično, smiselno učenje ali učenje na pamet, sistematizacija gradiva, povezovanje s prakso, … učni prostor, … ipd.)

Kot vidite, prava množica dejavnikov, ki lahko povzročajo učenčeve težave s koncentracijo ali sovplivajo pri njegovi učni (ne)zbranosti.

Kaj lahko storite sami? Na primer:
– To, da se seznanite s pojavom šolske utrujenosti, z njeno pogostostjo, in jo prepoznate pri sebi.
– To, da se seznanite s pojavom stresa, njegovimi negativnimi posledicami, jih prepoznate pri sebi in se proti njim borite.
– To, da si uredite boljšo organizacijo dela in časa.
– To, da vnesete kakšno spremembo v vaše metode učenja.
– To, da poskrbite za boljši način sprostitve, počitka in spanja.
– To, da se vsakodnevno razgibate oz. gojite kakšno športno dejavnost.
– To, da imate tudi svoje konjičke in se jim posvetite.
– To, da se tudi družite s prijatelji in imate pravico do zabave.
– To, da lahko doma tudi kaj pomagate, če uspete, ali pa to vključite v svoj prosti čas.
– To, da si ne postavljate previsokih zahtev in preveč ambicioznih ciljev.
… in še kaj, česar nismo posebej našteli …

Dan si moramo smotrno razdeliti za vsa potrebna opravila, pa tudi za ustrezno menjavo dela in počitka. Izdelajte si URNIK popoldanskih dejavnosti (dopoldanskega vam ureja že šolski urnik). Sestavite si lestvico p r e d n o s t n i h nalog in si v odvisnosti od tega organizirajte svoj popoldanski čas.
Npr. :
ob 15h: prihod domov in kosilo
od 15.30 – 16.30: enourni potep v naravo, hitra hoja ali počasen tek. Obvezno vsak dan !
od 17h – 20h: šolsko učenje (s krajšimi vmesnimi odmorčki za menjavo predmeta, kakšno vmesno vajo za hrbtenico, umiritev oči ipd.)
od 20h – 22: konjički, poslušanje glasbe, risanje, kakšna dobra TV oddaja, osebna higiena, sprostitvene vaje, meditacija, branje lahkotnega gradiva ipd. …, kar vas veseli in pomirja …
najkasneje ob 22h: obvezno v postelji! (časovno ne smem prekoračiti!)

Tedenski urnik :
Petek (popoldne, zvečer): prijatelji, zabava
Sobota: pomoč doma: od – do
šolsko učenje: od – do
prijatelji, zabava: od – do
Nedelja: družina
šolsko učenje (po potrebi; morda samo ponovitev …)
športni dan, izlet, …
ob 22h – obvezno v postelji!
Takole, približno.

Glede spanja: ne pozabite, da vsaj 2 uri pred spanjem ni priporočljivo obremenjevati možganov s šolskim učenjem ali težjimi intelektualnimi nalogami (možgani ne morejo v trenutku preklopiti iz četrte prestave v prosti tek … ). V posteljo lezite brez grozljivih misli na jutrišnji dan, kaj vse ste lahko v šoli vprašani, česa vsega ne znate, kaj vse se vam hudega lahko zgodi. Umirite se z lepimi mislimi na to, koga boste jutri srečali, kdo vam je danes pošiljal lepe poglede, se vam nasmehnil … ipd. Zaspite lahko z mirnim zaupanjem v to, da je življenje varno in dobro.
Tako odpočiti boste v šoli laže sledili, hitreje razumeli, si več zapomnili in doma potrebovali manj domačega učenja.

Če pa bi kljub rednemu (vsakodnevnemu) 2-3-urnemu učenju imeli učne težave (neuspešne rezultate), si lahko prav na koncu postavite vprašanje, ali ste si morda zastavili previsoke cilje in si izbrali prezahteven šolski program. A slednje vprašanje pride v poštev res čisto na koncu, predvsem kot hipotetična možnost in varovalo, da se iz vsake nepremagljive stiske najde kakšen izhod.

Drago dekle, upam, da tega mojega spisa ne doživljate kot “pedagoški tralala”, ki ga lahko vržete samo v koš za smeti. Sporočite o uspešnosti vaših sprememb.
Prav lepo vas pozdravljam!

Veronika

Živjo!

Te morda zanima povezava s prehrano in izboljšanje stanja (ozdravitev) s spremembo prehrambnih in življenjskih navad?

Namreč v starodavni medicini se telo in zavest neprestano hranita s hranili in energijo, ki jo prejemata iz hrane (krvi), živčevja (misli), energijskih poti (meridijanov) in okolja (elektromagnetna energija).

Na okolje ne moreš vplivati, lahko pa spremeniš, izboljšaš kovost svoje prehrane … posledično se spremenijo misli, čustva in energija, ki jo proizvaja človekovo telo.

Vse našteto vpliva in določa človekovo celotno zdravje ali zbolezen, z vedenjem, mislimi, čustvi in drugimi oblikami zavesti vred.

Iz tvojega zapisa se da razbrati, da ti manjka energije iz kakovostne hrane, torej hranil, tisto kar ješ, pa ti ne daje vsega, kar potrebuješ oz. ti povzroča celo težave.

Če želiš, lahko napišem še kaj več in konkretno za tvoje težave.

Vse dobro!

Lep pozdrav!
Najprej najlepša hvala za izčrpne odgovore, ki so mi dali zelo misliti. Sploh nisem pomislila, da bi bil vzrok lahko kje drugje kot v premajhni količini spanja.
Lahko, da je vzrok v tem, da se mi šolska snov zdi nekoliko nezanimiva zato, ker se je to treba nujno naučiti. Drugače sem zelo vedoželjna, ampak če pa se moram nekaj nujno naučiti, me stvar sploh ne zanima. Pri veliko predmetih je tako, da se je treba snov “napiflati” in zdrdrati v nekaj minutah vse podatke, kar me zelo moti, saj se potem sploh ne učiš, da bi nekaj znal, ampak samo kaj moraš povedati pri določeni temi, ne da bi stvar sploh razumel. Nevem, mogoče ni tako in imam samo jaz tak občutek. Do sedaj sem bila v šoli odlična, vendar so začele ocene padati. Pri veliko predmetih me je zelo strah spraševanja, pri pisnih testih pa teh težav nimam.
Sicer pa se v razredu počutim zelo dobro, tudi s sošolci si pomagamo pri učenju, tako da s te strani ni problemov z vzpodbudo.
Res je tudi, da se prehranjujem nekoliko nezdravo. Sicer ne jem hitre hrane in ostalih nezdravih stvari, vendar zaužijem premalo (nič!!) sadja. Težav s hujšanjem nimam, imam pa nekoliko višjo telesno težo, vendar je indeks telesne teže še v mejah normale. Tudi drugače se s težo in videzom ne obremenjujem, se pa strinjam, da bo treba način prehranjevanja spreminiti.
Problem je tudi v tem, da večino dneva presedim v zaprtih in neprezračenih prostorih. Večkrat se “zasačim”, da zelo plitko diham. Ko nekajkrat globlje vdihnem, se takoj počutim bolje. Drugih škodljivih razvad razen sedenja pred računalnikom nimam. Zdaj pozimi je tudi problem, ker je dan zelo kratek. Iz šole pridem ob 3. in pojem kosilo, vendar po kosilu potrebujem vsaj 2 uri, da se mi hrana “poleže”, preden grem ven na sprehod (sicer so sprehodi redki), takrat pa je že noč.
Največji problem pa vidim v tem, da sploh nimam družbe oz. nimam več časa za to. Pred 2 letoma smo se preselili v oddaljen kraj in od takrat dalje se te stvari samo še stopnjujejo (nekaj težav s tem sem imela že prej, vendar nič resnega). Nazadnje sem bila v družbi 14 dni nazaj, pred tem pa konec decembra! Sicer se tudi s sošolci zelo dobro razumem, vendar se družimo večinoma samo v šoli, ko pa sem doma, imam samo računalnik. Prevoza pa tudi nimam vedno, da bi me kdo peljal k stari družbi. Zadnje čase imam vse pogosteje občutek, da mi nekaj manjka. Vem, da je to verjetno družba, vendar, kot pravim, ni časa…

Čas spanja sem že podaljšala. Prej sem hodila spat po polnoči, sedaj hodim “že” ob 11. in moj cilj je 10. ura:)
Glede motivacije pa nevem, kaj naj naredim. Učenje se mi vedno bolj zdi nesmiselno, saj itak skoraj vse čez 1 teden pozabiš, zapomniš si le glavne stvari, za te pa ni treba dolgih ur učenja. Škoda mi je časa za to!
Vem, da sem napisala, da nimam konjičkov, vendar je stvar taka: zelo veliko stvari me zanima, ukvarjala bi se z veliko stvarmi, vendar čas se dopušča. Kot pravim, sem zelo vedoželjna, vendar sem velikokrat slabe volje zaradi tega, ker vem, da se v svojem življenju ne bom mogla ukvarjati z vsemi stvarmi, ker je le to prekratko oz….ni časa. Nevem, mogoče je to res problem, ali pa samo preveč “jamram”.

Lep pozdrav in hvala za izčrpne odgovore, ki so mi zelo pomagali. Upam, da se bo stvar spremenila na bolje.

Veseli me, ker ste o sebi povedali nekaj novih informacij, ki lahko bolj omejijo iskanje možnih vzrokov vaših težav.

Vi vsekakor ne sodite med učence s pomanjkljivimi delovnimi navadami ali prenizko učno motivacijo. Glede slednje ste lahko do sebe celo bolj prizanesljivi in si občasno dopusite tudi kakšen “spodrsljaj”. Kakšna nižja šolska ocena ni nikakršna življenjska katastrofa z nepremagljivimi posledicami. Zdi se mi prav, če se na lastni izkušnji naučimo, da so tudi padci sestavni del življenja, ki niso nikomur povsem prizanešeni. Če se jih naučimo prenašati in se z njimi konstruktivno spopadati, je to kar dobra popotnica za življenje.

Najdem vas v kategoriji “preveč pridnih učencev”, ki pa se jim kljub temu vedno dozdeva, da bi morali delati še več, da je še toliko lukenj v njihovem znanju, da jih lahko učitelj vselej preseneti s kakšnim nepričakovanim vprašanjem. Ne glede na vloženi trud in redno delo imajo vselej strah pred spraševanjem. Upam, da vam ta umestitev ni neprijetna, saj jo lahko razumete kot priznanje in pohvalo.

Šola običajno opazi samo učence, ki so učno neuspešni. Povsem spregledani pa so tisti, ki so visoko storilni, ob tem pa kronično utrujeni, izčrpani, z vse bolj pestro “psihosomatiko” in z vztrajnim usihanjem spontane vedoželjnosti. Res je velika škoda, če postane učna motivacija samo še učenje za ocene, ki se hitro lahko spremeni v odpor in vodi do izgube smisla.

O premagovanju šolskega strahu sem pisala tukaj: ( … )

Za vas velja predvsem naslednje:
REALNO MORATE OCENITI ŠOLSKO SITUACIJO – zmanjšati katastrofično predstavo o posledicah morebitnega “neuspeha” (npr. kakšna “nižja” ocena);
KREPITI SAMOZAVEST – zaupanje vase, v svoje sposobnosti in delovne navade – na osnovi dosedanjih uspešnih izkušenj;
ZMANJŠATI IN OBVLADOVATI STRESNO NAPETOST – obvladovati negativna čustva (npr. strah pred neuspehom), reducirati stresno napetost (vaje sproščanja, gibanje, spanje … ) in povečati odpornost na stres.

Drago dekle, vse ostalo velja tako, kot sva govorili v prejšnjem klepetu. Držite se svojega urnika, poskrbite za zdravo zadovoljevanje telesnih in duševnih potreb in imejte na vajetih svoj razpoložljivi čas. S časom je pač tako, da ga imamo na razpolago toliko, kolikor/(kakor) si ga razporedimo znotraj 24-tih ur dneva in noči. Pogosto ga nevede izgubljamo v prazno. Smiselno je, da se naučimo racionalne organizacije, kar še kako potrebujemo tudi v odraslem življenju. Kadar pa čas postane Damoklejev meč, deluje kot kronični stresor, ki nas začne obvladovati, namesto da bi ga obvladovali mi.
Nobena šola in nobena strokovna ambicioznost (poklicna kariera) se mi ne zdi tolikšna vrednota, da bi nas smela pehati v nezdravje.

Preživite lepe zimske počitnice!
Pozdravljam vas!

Veronika

Pozdravljeni.

Imam eno vprašanje.

Opažam da se pri učenju in v šoli težko skoncentriram pa moj učnih uspeh ni takšen kot si ga želim. Učim se od 15.00 pa do 21.00 ali do 00.00 pa mi ne ostane nič. Moj učni uspeh je padel za 2 oceni. Tako da zdaj zdelujem s komaj s pozitivnim uspehom. V šoli si delam zapiske, ko pa pridem domov pa si zapiske preberem in se grem uciti predmete tudi takrat ko nimam testa da nebi pozabil sonovi. Kaj bi mi predlagala?