Kako se pozdraviti?
1. Moj namen
To sem napisal predvsem za tiste, ki ste izčrpali že vse možnosti in ne veste kaj bi. Sam sem dolgo časa iskal vzrok dokler me ni to popolnoma izčrpalo in takrat je prišel preobrat, ko sem bil psihično že čisto na dnu, in sem se odločil, da bom v svojem življenju spremenil popolnoma vse, kar se da. Odločil sem se da se ne bom oklepal več nobene stvari in bo največja in edina skrb zdravje in vse bo posvečeno zdravju. Znan pregovor pravi “Zdravje ni vse toda brez zdravja je vse nič”.
Pomagalo bo predvsem tistim, ki so bili v podobni situaciji kot sem bil sam in njim je tudi namenjeno. Vse kar bom napisal temelji predvsem na mojih izkušnjah.
2. Za začetek
Verjetno ste poskusili že zelo veliko stvari in naredili veliko sprememb v življenju, ki so vam lahko bolj ali manj pomagale, nikoli pa niso pomagale toliko, da bi lahko spet normalno zaživeli.
Kar se mi zdi zelo pomembno pri premagovanju te bolezni je, da si ne želiš več živeti kot pred boleznijo. Način življenja pred boleznijo je najverjetneje vzrok za samo bolezen. Oklepanje starega načina življenja povzroči vedno nove padce. Takoj, ko se počutiš bolje, poskušaš nadomestiti vse za nazaj in organizem se spet sesuje. Na drugi strani pa kmalu spoznaš, da bolj zdrav način življenja počasi prinese mnoge prednosti, o katerih prej niti ne sanjaš.
Zaenkrat vzroka za to bolezen še ne poznamo in je verjetno tudi povezava večih stvari skupaj. Lahko pa se vsi strinjamo, da je sodoben način življenja zelo nezdrav in je kljub naprednejši medicini bolezni med ljudmi vedno več.
Če odstranimo čim več dejavnikov, ki organizem obremenjujejo, bomo tako organizmu zelo pomagali, da premaga bolezen.
3. Ovire
Problem se pojavi, ko nekaterih stvari, za katere vemo, da nas zelo obremenjujo, enostavno ne moremo kar enostavno odpraviti oziroma je to zelo težko. Ne moremo naprimer za nekaj časa kar nehati hoditi v službo ter priti nazaj čez kakšne dve leti, ko nam je bolje. Kljub temu se moramo maksimalno potruditi, da vse stresne stvari čim bolj zmanjšamo, saj nam mora biti glavna prioriteta zdravje. Tako damo organizmu tudi možnost da se hitreje pozdravi in uravnovesi in se lahko tako hitreje vključimo spet v normalno življenje.
4. Obseg sprememb
Da je zdravljenje čim bolj uspešno, moramo življenje spremeniti na večih ravneh. V mislih imam prehrano, kvaliteten spanec, odnos do življenja, pozitivno razmišljanje in misli, odnosi z drugimi, zmerna telesna aktivnost,
izpostavljanje raznim strupom, počitek in vse kar nam jemlje oziroma daje energijo. Skratka organizmu moramo karseda pomagati, da ima čim več moči v borbi proti bolezni. Seveda ne moremo vsega spremeniti čez noč. Predvsem misli, odnos do sveta in psihično stanje nikakor ne moremo spremeniti hipoma, veliko pa naredimo že s samo odločitvijo in s trdno voljo lahko počasi spremenimo vse sebi v prid! Odločiti se moramo da se bomo pozdravili, pa naj stane vse. Naj vam bo to življenska preizkušnja. Na koncu vas čaka čisto drug svet, ko se boste zbujali spočiti in boste imeli cel dan spet polno energije. Vendar pa je proces počasen in izboljšanje ne pride čez noč. Pot spremljajo vzponi in padci, ki pa so sestavni del zdravljenja. Pomembno je samo da nikoli ne obupamo. Zavedajte se, da so vse krize samo prehodne in zelo pomembno je, da se takrat čim manj sekiramo, saj sekiranje v telesu povzroči nastajanje novih toksinov, ki še bolj obremenijo telo. Ne gelde na to, ali se boste sekirali ali ne bo kriza minila in spet se boste bolje počutili, razlika bo samo v tem, koliko bolje.
Pri tem se zanašajte samo nase in nič na druge. V začetku se vam bo zdelo da vas na poti vsi spotikajo, vendar to samo zaradi tega, ker ste zaradi bolezni zelo občutlji. Trudili se boste 100%, drugi pa vam bodo očitali, da ste leni. Ne menite se za njih, te ljudje še niso izkusili takšne situacije. Kmalu boste karakterno 100 krat močnejši od njih. Ko je človek šibek in izčrpan teško zbere voljo in je tudi veliko bolj razdražljv. Če se boste trudili, boste sčasoma opazili, da je vaša volja postala veliko bolj trdan in nobena stvar vas ne bo več spravila iz tira.
5. NATAČNO SE OPAZUJMO
Na začetku je zelo pomembno da se dobro opazujemo. Poskusiti moramo čim bolj natančno ugotoviti, kaj nam škoduje. Pri sebi sem opazil, da lahko kakšne reakcije pridejo šele 3 dni kasneje. Naprimer napačna prehrana vpliva name skoraj vedno z vsaj dvodnevnim zamikom. Ne jezite se ko se vam stanje poslabša. Tako samo trošite energijo. Raje to vzemite kot novo izkušnjo ali pa kot del zdravljenja.
6. PREHRANA
Sam namenjam temu največ pozornosti, saj sem s spremembo prehrane naredil največji preobrat. To pa je bil tudi največji poseg v moj način življenja, saj si moram zdaj dostikrat skuhati sam. Hrana je bila na začetku prav ogabna, saj je nisem bil navajen in tudi nisem imel nobenih kuharskih idej. Kmalu pa sem jedel bolje kot prej in jo zdaj sploh nebi več zamenjal. Čim bolj se pozanimajte, kakšna hrana telo čim manj obremenjuje in je najbolj zdrava (ne jemljite informacij samo iz enega vira saj si informacije velikokrat nasprotujejo, zbirajte jih z večih virov in ugotovite, v katerih stvareh so si skupne). Sam nebi rad preveč razpravljal o tem, saj je tema dolga in prežvečena. Moj nasvet je samo to, da jejte čim manj(presenčeni boste, kako malo je potrebno), v rednih presledkih in ob istih urah (vendar ne piškotov in tortic, naj bo to sadje, zelenjava in polnovredna hrana). Tako boste najmanj obremenjevali prebavo(za prebavo gre zelo veliko energije in telo zelo obremenjuje). To dognanje mi je najbolj pospešilo okrevanje. Jejte pa čim bolj raznoliko in polnovredno hrano. Seveda poleg tega popijte še vsak dan 2 litra vode, katere pomankanje je velikokrat razlog za številne bolezni.
7. TELESNA AKTIVNOST
Nikoli ne pozabite biti telesno aktivni. To vam prekrvavi telo ter poglobi dihanje, s čemer boste prejeli več kisika. Najbolj pomembno pa je, da ste aktivni le toliko, da vas ne izčrpa. Po telesni aktivnosti morate čutiti več energije, ne utrujenost. Pretirana telesna aktivnost povzroči nastajanje dodatnih toksinov, ki si jih najmanj želite. Lahko je to v začetku samo zelo kratek sprehod. Sam sem ugotovil, da mi sprehodi v naravi dajo več energije kot samo po naselju.
8. DRUGI
Drugi imajo velik vpliv na naše počutje, energijo in zdravje. Zelo pomembno je, v kakšnih odnosih smo z družino, prijatelji in s katerimi prihajamo v stik. Kakorkoli že, moje izkušnje so, da te pri tej bolezni redko kdo razume in me je zaradi tega velikokrat kdo po krivem obtoževal. Tudi zdravniki niso ravno imuni te nevednosti. Sam sem se tako velikokrat zapletal v izčrpna in brezkončna pojasnevanja o mojem počutju in načinu življenja. Poraženec pa sem bil praktično vedno sam. Zelo težko je to razumeti, če sam ne občutiš, zato raje prihranite energijo in jih pustite da se zabavajo v svoji nevednosti. Raje razvijajte svoje vrline in poskusite sami bolj razumeti druge. Tako boste lahko bolj ponosi nase ter samozavestni. Kmalu ne boste več potrebovali drugih, da vas potrjujejo oziroma se ne boste več potrebovali potrjevati in upravičevati drugim, ker boste v sebi imeli vse.
Stvar, ki človeku zelo škoduje je jeza. Sam sem veliko vložil v to, da se nebi več toliko jezil. Je zahrbtna in pride v trenutju z veliko močjo. Zdaj se borim tako, da če se razjezim, se hitro zavedam, da mi ta jeza zelo škoduje in da se moram hitro umiriti. Ko se nekoliko umirim, najprej pogledam sebe in se poskušam zavedati, ali se jezim brez veze. Če se ne jezim brez veze, poskušam rešiti problem kakorkoli že, pa čeprav mi bo vzelo naprimer veliko časa, samo da se ne jezim več!
9. POGLED NA ŽIVLJENJE
Ker vam bolezen popolnoma spreminja življenje, zdravljenje pa je lahko zelo počasen proces, s številnimi nihanji, je pomembno, da spremenite pogled na življenje daleč od ustaljenih norm zahodne miselnosti.
Od rojstva so nas nekako učili, da je cilj življenja da čim več dosežeš in da si čim bolj storilen in da pri tem še uživaš. Vendar pa so to paradoksi, ki nam nekako uspevajo samo dokler nam gre vse kolikor toliko po sreči. Ko pa nam kaj prekriža načrte, se hitro sesujemo in trpimo v nesreči in hrepenenju po zastavljenih ciljih. Tudi če nam gre vse po načrtih in zelo hitro napredujemo, kmalu spoznamo, da nam prigarani cilji sploh ne prinašajo kakšnega groznega veselja, sreče ali miru. Lahko celo v sebi občutimo praznino in nekaj nam govori, da vse skupaj nima prav nobenega smisla.
Človek je rojen da išče in zato nikoli ne najde trajnega miru v stvareh. Vedno išče kaj novega. Vse kar dobi in najde, kmalu izgubi svojo prvotno vrednost in išče naprej. Poleg tega so vse stvari minljive in če svojo srečo iščemo v stvareh, smo obsojeni na poraz. Pri tem ne mislim samo na materialne stvari. Velikokrat se zgovarjamo, da ne moremo uživati v življenju ker nimamo tega ali onega, in da ne moremo biti srečni, ker nimamo sreče v ljubezni. Tudi bolj popolne stvari kot so ljubezen in življene so minljive. Če tega dovolj hitro ne spoznamo, lahko zamudimo edino stvar ki jo zares imamo in je zares samo naša. To pa je naše življenje. Ne zapravljajmo življenja ampak ga uživajmo vsak trenutek. Ne prelagajmo sreče na končne cilje, saj so te zelo negotovi. Usmerimo se v sedanjost in opazujmo življenje. Uživajmo stavi, ki nam jih ponuja. Vendar pa ga poskusimo uživati stalno in v vsakem trenutku in naj nam srečo prinaša to, da živimo. Bodimo srečni že na poti do ciljev in ne usmerimo vsega svojega časa samo za dosego cilja. Raje se naučimo uživati trenutek neglede na situacijo in kako turobna izgleda navzven. Tako edino ne bomo več zapravljali svojega dragocenega časa in edino tako ne bo šel ta čas v nič.
Ne glejte na bolezen kot da vam je ukradla košček dragocenega življenja. Raje glejte na njo, kot na priložnost, da se naučite živeti tisočkrat bolj polno in lepo kot prej.
10. IZPOSTAVLJANJE STRUPOM
SKU je imunska bolezen in utrujenost naj bi bila posledica prevelike količine toksinov, ki v krvi nastanejo zaradi prekomernega delovanja imunskega sistema. Sam sem prepričan, da gre za nekakšno ravnovesje v telesu, ki je bilo porušeno.
Sodoben način življenja nas sili, da vsakodnevno v telo vnašamo vsemogoče strupe, kot so naprimer tudi aditivi, ki jih dodajajo v hrano. Strokovnjaki nas stalno prepričujejo, da so v neškodljivih količinah. Vendar pa te strupi, ki jih dobivamo z vsemogočo prehrano, telesu samo škodijo in jih mora izločiti. Telesne zmogljivosti izločanja strupov so omejene, in če si sedaj še zamislimo, da vir strupov ni samo hrana, ampak še 1000 drugih stvari, kot so onesnažen zrak, voda itd., da lahko dosežemo mejo, ko telo enostavno ne more več izločati vseh. Začnejo se nabirati v telesu, organi za izločanje so vedno bolj obremenjeni in se lahko zaradi tega tudi delno ali v celoti okvarijo in slej kot prej nas telo opozori, da nekaj ni v redu. Pride bolezen, ki pa se lahko pokaže v tisoč in eni obliki.
Nahajališč strupov je danes zelo veliko in so velikokrat v stvareh, kot so:
-zdravila
-aditivi v prehrani
-alkohol, kava
-meso (živali s svojim prehranjevanjem celo življenje zbirajo nekatere strupe v svojem telesu, še posebej naprimer školjke)
-voda (voda je osnovnega pomena za čiščenje telesa, zato na bo karseda čista)
-mila, kreme, kozmetični izdelki…. (večina jih vsebuje nekatere zelo strupene stvari, kot so propanol ali izopropanol, benzen in druge, ki skozi kožo vstopijo v telo)
-jeza
-stresne situacije
-onesnažen zrak, kajenje
-pretirana fizična aktivnost in vse kar nas utruja
Ne pozabimo, da tudi preveč vitaminov obremeni izločila, nekaterih pa se telo sploh ne more tako preprosto znebiti in so lahko zelo zelo škodljivi, če jih je preveč. Če jemljete kakšne vitaminske dodatke bodite zelo zmerni in se zavedajte da vitaminov telo porabi zelo malo.
Pri tem se je nespamentno spraševati zakaj nekateri ne zbolijo, pa živijo tako nezdravo. Zmožnosti izločil se med nami verjetno zelo razlikujejo. Strupe pa lahko absorbiramo na toliko različnih načinov, da lahko nekdo na en način absorbira zelo veliko strupov, na druge pa bistveno manj kot vi.
Strupi so lahko vzrok nenavadnih bolezni, in če se boste znebili strupov, se boste poleg tega sigurno znebili še kakšne težave, o kateri se vam zdaj niti ne sanja, da prihaja zaradi tega. Preberite si kakšno knjigo o razstrupljanju kot je naprimer knjiga:
” Kako povečamo samozdravilne sposobnosti – Dr. Tom J. Chalko”
11. SPANJE
Sam s spanjem nikoli nisem imel velikih problemov, razen čisto na koncu, ko so moj spanec mučile depresivne misli, ki mi niso pustile zaspati. Imel pa jih je moj prijatelj, ki je imel enake probleme in se strinjam, da je to ena najvažnejših stvari, ki jih je treba urediti za usprešno zdravljenje, saj tako telo spočijemo in mu damo čas za zdravljenje. Poskusite hoditi spat vedno ob isti uri in si ne pustite spati predolgo, vendar vseeno toliko, da niste zaspani. Tako si boste uredili bioritem, ki vam bo izboljšal spanec. Pri sebi sem ugotovil, da se veliko bolj spočijem, če vsaj 3 ure pred spanjem nič ne jem. Čeprav mi je bilo na začetku malo nelagodno zaspati s praznim želodcem, sem se tega zelo hitro navadil in mi zdaj paše. Zelo pomaga tudi, če pred spanjem delate kakšne vaje za sproščanje.
12. VZEMITE SI ČAS ZASE
Vsak dan si načrtno vzemite čas zase. Naprimer dve uri. Ko rečem čas zase pri tem mislim predvsem na to, da takrat pozabite svoje skrbi, probleme in obveznosti in na njih ne mislite. Naj bo to čas, ki je samo vaš in nobenemu ne pustite, da bi vam ga ukradel! Pri tem je pomembno, da vas nikakor ne utruja, zato ga preživite v družbi prijatelja samo, če je pogovor z njim sproščujoč in vam daje energijo, ne pa jemlje (to pa ni nujno povezano s tem, ali ste z njim v dobrih ali slabih odnosih).
Zelo dobro je, če ta čas namenite raznim vajam za sproščanje ali pa za krepitev volje. Lahko ta čas namenite branju knjig, ki so vam všeč in vas pomirjajo. Branje nekaterih knjig z bolj duhovno vsebino lahko zelo pozitivno vpliva na vaše razmišljanje in popolnoma pomirja, poleg tega pa vam odpre nove poglede na življenje, ki se vam tako zdi veliko bolj polno.
Če niste preveč utrujeni, je to lahko sprehod v naravi, ali pa samo kratek sprehodek na svežem zraku okoli hiše. Pri tem vas to nikakor ne sme utruditi. Tako si boste povečevali voljo in se boste psihično spočili. Namenite ga stvarem, ki jih delate. Kmalu boste začutili blagodejen občutek.
Sam sem se začel ukvarjati z jogo, ki se mi zdi zelo primerna, ker je celovita. Obsega zelo učinkovite tehnike za globoko sprostitev, avtosugestijo, meditacijo, zdravo prehrano, vaje (ki sproščajo in zelo dobro prekrvavijo organe v telesu, kar je zelo pomebno da se spet vzpostavi njihovo normalno delovanje). Sama filozofija pa vam da nov vpogled na življenje in zelo pozitivno gledanje na stvari. Tako imate nek recept ki je preizkušen skozi tisočletja in se ne spreminja vsakih pet let! Ni se vam treba več obremenjevati ali delate prav ali narobe in ste lahko sproščeni. Kmalu tudi začutite blagodejni učinek na vseh področjih.
Za tiste, ki želite več zvedeti o samih tehnikah joge dodajam spodnje tri povezave,
http://sivasakti.com/articles/intro-asanas.html
http://www.yogajournal.com/newtoyoga/index.cfm
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/cvetka/joga1.htm
-zadnja povezava je slovenska
Če vas zanima kako hitro boste napredovali, vam lahko povem samo svoje izkušnje. Lahko rečem, da je bilo za večino padcev počutja krivo to, da sem kakorkoli preizkušal ali prekoračil svoje zmožnosti. Včasih sem imel tudi občutek, da sem pravzaprav že čisto zdrav in sem nehal biti pozoren ter ponovno začel živeti kot prej. Temu je velikokrat sledil padec počutja. Prepričan sem, da bi hitreje napredoval, če bi bil bolj discipliniran. Vendar pa ne verjamem, da je kdo zmožen popolne discipline. Najbolj pomembno je, da vam padci ne vzamejo volje in vztrajate naprej. Da se vedno poberete in da vam vsak padec voljo samo še okrepi. Tako boste kmalu začutili napredek. Moj nasvet je da nikakor ne preizkušajte svojih zmožnosti, saj se lahko hitro zgodi, da boste organizem spet preveč izčpali. Ko počnete kakšno stvar, naj vam ne prinaša užitka misel o tem, koliko lahko naredite! Takšno razmišljanje vam bo vedno vsiljevalo primerjavo s stanjem pred boleznijo. Raje se usmerite v sam trenutek in v njem uživajte.
Žiga, pozdravljen!
Hvala ti za izčrpen opis načina živlenje , ki ga živiš in mislim, da bo marsikomu koristil.
V sedmih letih in pol, kolikor traja moja bolezen-FM, sem poskusila že marsikaj in tudi prehodila mnogo poti. Prišla sem do podobnih ugotovitev. Predvsem opazovanje sebe in prilagajanje življenja svojim razpoložljivim močem. Seveda to tudi ni enostavno, kajti vsakodnevno življenje terja od nas več kot smo dejansko zmožni. Mogoče je čas tudi na moji strani, saj imama dva odrasla otroka in se lahko ukvarjam predvsem s sabo.
V obdobju bolezni sem prišla tudi do marsikaterh spoznanj. predvsem o življenju pred njo. Mogoče pa le nisem živela tako prav kot sem mislila. Bolezen je le pokazatelj, da se v nas nekaj upira, nam kaže , da ne delamo dobro s sabo. Po svojih najboljših močeh in vmes tudi s strokovno pomočjo , sem skušala in še skušam spreminjati življenje in odstranjevati škodljive vzorce, ki mi škodujejo(jeza ). Prav zato je včasih potreben vpogled tudi v našo mladost, saj prav od tam prinašamo marsikaj kar nam škoduje.
Predvsem pa bi rada opisala svojo lanskoletno izkušnjo.
Meseca avgusta, po prihodu z dopusta, se je moje stanje znašlo na najnižji točki. Odločila sem se, da grem na vse ali nič, saj tako nisem imela več kaj izgubiti. POST je bila moja odločitev. Prebrala sem si knjigi, Post ob sokovih,katere avtor je Paavo O. Ariola in Živeti brez bolezni, avtorja Ernst-a Günter-ja. Ob pomoči gospoda Marjana Videnška, znanega nutricista, sem opravila 33 dnevni post. Rezultat je res presegel moja pričakovanja. Ves čas posta sem se počutila odlično, če odmislim svojega začetnega strahu, ki je bil vezan na prepričanje, da se brez hrane ne preživi. Še kako se! Imela sem veliko energije, saj sem v tem času poleg delovnih obveznosti še študirala iz dela na visoki šoli, opravila brez težav dva izpita in ustrezne vaje. Redno sem hodila na sprehode, po katerih se nisem vračala utrujena in izčrpana. Zmogla sem celo vzpon na manjši hrib , o katerem sem prej samo sanjala. Po dvanajstem dnevu posta se mi je uredila mikcija, menstruacija je bila normalna, brez bolečin, glavoboli so čudežno izginili, nespečnosti ni bilo več, rabila sem manj spanja, zbujala sem se spočita. Tudi bolečine v želodcu so počasi popuščale, s prebavo nisem imela več težav. In kar je najpomembnejše, bolečine v mišicah in sklepih so počasi izvenevale, nisem imela težav z mišično nemočjo. Tudi jutrnja okorelost je bila manjša. Počutila sem se, kot bi se rodila na novo. Izgubila sem sicer 10 kg, kar je za mene predstavljalo veliko izgubo, saj sem že sicer zelo suha. Prav zato nisem upala nadaljevati.
Po postu sem jedla samo živo hrano in se počutila še vedno dokaj dobro, čeprav so se težave začele vračati. Po pol leta takega režima, sem pojedla tudi kaj kuhanega, vendar še vedno nisem jedla živalskih beljakovin.
Žiga, prišla sem do podobnega spoznanja, da je polnovredna hrana z veliko zelenjave in sadja najboljša. Vsak prekršek v smislu mesa, sladic ali enostavnih- hitrih OH, me stane nekaj dni zelo slabega počutja. Predvsem tale novoletni čas je zelo zahrbten. Potrebna je železna disciplina, katere mi včasih zelo primanjkuje.
Prišla sem do ugotovitve, da po postu še nisem imela resne virusne ali bakterielne infekcije. Vsi okrog mene zbolevajo, jaz pa jo korajžno mažem naprej. Torej sem si s postom popravila tudi imunski sistem. V primeru , da začutim da se me prijemlje viriza takoj naredim enodnevni ali dvodnevni post in znaki izvenijo.
Trenutno ne jemljem nobenih zdravil, kot dodatke pa redno Algejo, Omega tri maščobne kisline, E vitamin in Koencim 10.
Skrbno pazim, da so moji obroki čimmanjši in preprosti. Najboljši je mono obrok. Nikakor se ne bojim, da bi pojedla premalo. manj ko jem, bolje se počutim. Po obilnem obroku zgubim toliko energije, da grem lahko samo spat.
Nekje sem prebrala, da so prav pri FM priporočljivi večkratni kratkotrajni posti. Čutim, da je ta trenutek zopet prišel.
Opisala sem svojo izkušnjo za katero ne trdim, da je dobra in sprejemljiva za vse, niti ne delam reklame zanjo. Pri tako težkih boleznih si pač pomaga vsak kot ve in zna.
Moje stanje ni prav nič rožnato. Naj povem samo to, da zjutraj zaradi bolečin, ki me pestijo in okorelosti telesa , rabim pomoč pri oblačenju in traja kar precej časa, da se sploh lahko odpravim v službo. Rešuje me optimizem in vera v ozdravitev.
Še enkrat hvala Žigu za sistematični in nazoren opis kako se pozdraviti.
Mislim, da bo marsikomu prišel prav.
Pozdrav Metka
Ponovno pozdravljeni !
Zopet se čutim izzvana. Mislim, da ne bo odveč nekaj mojih povsem osebnih izkušenj.
Glede alternativnega zdravljenja bi rekla takole:
Sama sem se le-tega veliko posluževala in prišla do ugotovitve, da čarobna formula ne obstaja, tako kot čudežna tabletka ne. Vse skupaj pripomore k našemu bolšemu počutju, a je uspeh kratkotrajen, če sami ne naredimo ničesar zase. Kaj mislim s tem? Vse metode so dobrodošle in nam dajo začetni zagon , ali bolje moč, da se spoprimemo s svojim samoozdravljenjem v katerem pa moramo sami aktivno sodelovati. Zato po mojem mnjenju ni boljše ali slabše metode, vse so dobre, če se zavedamo, da smo glavni akter sami. Predvsem pa moramo imeti vero in zaupanje v ozdravitev in v same sebe. Imeti moramo vizijo. Da pa se naše razpoloženje premakne do te točke pa so seveda dobrodošle alternativne metode. Pri tem ni izvzeta železna disciplina, katero moramo ves čas trenirati, saj je znano kako hitro nas zaradi narave bolezni zopet potegne v črno luknjo.
Po moji izkušnji nad vsemi metodami prevlada NARAVA: Kaj je lepšega kot sončen dan in nastavljanje sončnim žarkom in vpijanje njihove energije. Ni potrebno biti posebno aktiven, da že dobiš energijo, ki sama prodira vate. Saj smo ljudje bitja narave, mar ne? Civilizacija nas je strpala v pretesna stanovanja.
Nekaj let sem verjela. da bo medicinski čudež našel zdravilo za FM. V vsem tem času sem se naučila, da lahko zaupam le v lastne moči. s tem, ko prisluhnem v tišini sama sebi, sem si najboljši zdravnik. Žal je že tako, da se v medicini kljub hitremu napredku ne odvija vse tako hitro kot bi radi. Tudi ljudje, ki delajo v njej se še vse preveč opirajo na znanost. Mogoče zanemarjajo dejstvo, da sta telo in psiha v tesni povezavi. Zato smo v veliki meri povzročitelji bolezni mi sami in samo pgled vase pomaga odkriti vzrok in nas napoti na pot ozdravitve. V to še vedno trdno verjamem.
Dobro se je naučiti metod sproščanja, naj si bo to joga, meditacija, progresivna relaksacija, avtogeni trening, samomasaža, ali preprosto molitve. Vse kar nas sprosti, da dovolimo energiji, da potuje po telesu, da sproščene mišice dobijo dovolj hrane in kisika. Tudi razne vzhodne metode kot so reiki, taj-chi, chi gong, šiatsu masaža itd. so dobrodošle.
Najbolj pomembna je pozitivna naravnanost, optimizem in vera. Če tega ni je vse zastonj. Zato je moje mnenje, da so zelo dobrodošle podporne skupine za samopomoč, kjer si člani en drugemu pomagajo z izkušnjami in bodrenjem. Že samo druženje enaki z enakimi je pozitivna izkušnja in občutek, da nisi sam. Dobrodošli so skupinski izleti , kjer vlada pozitivna klima in se ne pogovarja preveč o bolezni sami in nam dajo možnost, da se izbezamo iz svojega zapečka.
To so moje lastne izkušnje. Še enkrat poudarjam, da se lahko opiramo le na lastne moči in moč skupine podobno mislečih in trpečih.
Povzetek:Čudežne tabletke ni. Najboljše je življenje v soglasju s sabo in naravo.
Veliko radosti, lepih trenutkov in misli, kljub vsakodnevnim bolečinam in težavam, ki vas spremljajo.
Metka