Pozdravljen,

star sem 40 let in pred 17 leti so mi odkrili tahikardijo. Ta pulz je okoli 100 udarcev na minuto včasih tudi več zato jemlem ormidol. Pred nekaj dnevi sem imel preiskavo z ultrazvokom, ki so odkrili prolaps mitralne zaklopke, ki pa je minimalna. Tudi holtersko preiskavo sem imel in povprečni pulz je bil 95, maximalni pa 128. Glede na to, da že precej časa imam težave z tahikardijo me zanima, kakšne posledice lahko imam in ali srce lahko oslabi.
Pred nekaj leti sem imel kateterizacijo srca in tudi tam so poizkusili frekvenco zmanjšati z električnimi sunki toda brez uspeha.
Drugače se počutim dobro.

lp

Z besedo “tahikardija” po mednarodnem dogovoru imenujemo bitje srca, ki je nad 100 utripov na minuto.

Pri odraslih ljudeh deluje srce najbolj “gospodarno”, če utripa 60-80 krat na minuto. Če bije nad 80 krat na minuto, si prizadevamo, da odkrijemo vzrok (bolezni ščitnice, slabokrvnost, popuščanje srca, itd.). Če ne ugotovimo nobene bolezni, sklepamo na preživahno delovanje vegetativnega živčevja, ki ga skušamo pomiriti z betablokatorji (Ormidol in morda še boljši Propranolol). Hitro bitje srca, če je stalno, nekoliko “utrudi” srce in morda ga tudi izčrpa. Včasih zmanjša srčno frekvenco že blago pomirilo.

Napisali ste, da so zdravniki poizkusili zmanjšati srčno frekvenco z elektrošokom. Ali imate neredno bitje srca? Visoko frekvenco srca ob nerednem bitju zmanjšamo z zdravili, ki vsebujejo digitalis.

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.

Pozdravljeni,

najprej hvala za tako hitri odgovor. Verjetno sem narobe napisal. Nisem imel elektrošokev ampak so iz katetrom šli do srca in z električnimi dražlaji probali umiriti frekvenco. Drugače imam redno bitje srca brez aritmije. Morda imate nasvet kaj storiti še, da ohranim srce v formi oz. obvarujem pred hujšimi okvarami.

lp

Če so zdravniki izključili možnost, da srce bije hitro zaradi organskih bolezni (slabokrvnost, bolezen ščitnice, itd.), je verjetno najbolj učinkovito zdravljenje z “betablokatorjem” Propranolol.

Hitrost bitja srca zmanjšamo tudi z redno aerobno vadbo in z zdravim življenjskim slogom (čimmanj kave, alkohola, nekajenje…).

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.