možganska kap
Oče je imel pred kratkim možgansko kap.
Posledično je prizadet center za govor. Le občasno spravi skupaj kak nerazumljiv zlog in pa da ali ne na zastavljeno vprašanje. V glavnem pa nas samo gleda in ne reagira niti z gibi, čeprav je z njegovo motoriko vse O.K.
Problem je v tem, ker imam občutek (pa ne vedno), da se niti potruditi noče.
Vem, da občasno zgubi stik z realnostjo, kar je baje normalno za ljudi, ki preživijo možgansko kap, vendar to nima veze z napisanim problemom.
Zanima me:
naj ga “silim”, da spregovori ali naj se samo pogovarjam z njim (imam monologe) in upam, da mi bo nekega dne odgovoril?
Bojim se namreč, da nebi pretiravala v eno ali drugo smer. S tem mislim, preveč drezala vanj ali pa nič naredila in vse skupaj še poslabšala.
Prosim vas, da mi zaupate svoje izkušnje ali pa mogoče veste kje lahko dobim odgovore na moja vprašanja.
Pred nekaj dnevi smo na Društvu za zdravje srca in ožilja v Ljubljani priredili predavanje o rehabilitaciji bolnikov po možganski kapi. Izgleda, da niste vedeli zanj, oziroma, da se ga niste mogli udeležiti.
Pred nekaj leti je izšla knjižica “Vse o možganski kapi”, ki jo je izdalo Društvo bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V knjižici je precej praktičnih nasvetov.
Upam, da so vašega očeta, ko ga je zadela kap, zdravili nevrologi in da so svojcem dali navodila kako in kje nadaljevati rehabilitacijo (telesno, umsko, socialno).
Če stanujete blizu Ljubljane, Maribora ali Celja, stopite do enega nevrologa, da vam bo povedal kako bolnika rehabilitirati. Verjetno je v vašem primeru nujno konzultirati defektologa (v Ljubljani je odlična služba na Inštitutu za rehabilitacijo invalidov (Soča) na Linhartovi cesti 51, tel.: 050/640-848).
Lep pozdrav!
prim. Boris Cibic, dr. med.