Pozdravljeni. Za vas imam eno vprašanje in se vam zahvaljujem za odgovor.
Kardiolog mi je postavil diagnozo “prolaps mitralne zalopke”. Pravi, da je to bolj “lepotna napaka” kot kaj drugega. Dejstvo pa je, da mene precej moti pri vsakdanjih opravilih. Svetoval mi je tek, vendar sem poskusila in se nisem dobor počutila. Pojavile so se močne palpitacije, utrip je bil nereden in močen, drugič hiter in šibek. Po vadbi mi postane tudi slabo. Na dan se mi približno 10 krat zgodi, da mi srce preskakuje oz dobim zelo srhljiv občutek v prsnem košu. Mi svetujete ponoven obisk pri kardiologu? Hvala

PROGNOZA PROLAPSA MITRALNE ZAKLOPKE

Pri zdravi zaklopki mitralnega ustja (meja med levim preddvorom srca in levim prekatom) se loputki (škrica) zaklopke pri krčenju prekata (sistoli) tako tesno priležeta, da ne more kri nazaj v preddvor.

Pri 2-5 % ljudi, predvsem pri mladih ženskah, je že od rojstva tkivo ene ali obeh loputk zaklopke manj čvrsto in ob skrčenju prekata popusti pritisku iz prekata. Pri tem se loputka izboči v preddvor, se tesno ne prileže drugi in posledično nekaj krvi se vrne v preddvor. To stanje imenujemo prolaps mitralne zaklopke (iz lat. Prolapsus = zdrk, premik iz naravnega položaja navzgor ali navzdol) za katerega je znano dedno nagnjenje. Odvisno od ohranjene čvrstosti bolne loputke odprtina zaklopke različno zja ob krčenju prekata in količina krvi, ki se vrača v preddvor je lahko zelo majhna oziroma kar velika. V večini primerov je majhna in glede funkcije srca nepomembna. Kljub temu imajo mnogi bolniki raznovrstne težave in so zaradi tega zelo, včasih kar preveč in neutemeljeno zaskrbljeni.

Glavne težave: neznačilne, zvečine zbadajoče bolečine za prsnico ali v predelu konice srca, razbijanje srca (palpitacije) utrujenost, omotičnost, ki jih težko razložimo zgolj z mehanično spremembo zaklopke. Samo včasih je bolečina podobna bolečini pri angini pektoris. Nekateri bolniki tožijo za pogostimi glavoboli. Šele ob zelo napredovalem prolapsu nastopijo znaki nepravilnega delovanja zaklopke in popuščanja srca.

Prisotnost prolapsa lahko ugotovimo že s poslušanjem srca pri katerem slišimo v drugi polovici krčenja prekata (sistole) »klik« (tlesk) in za njim šum. V večini primerov natančno diagnozo ugotovimo z ultrazvočnim pregledom srca. Z EKG- preiskavo pa ugotovimo morebitno prisotnost, pogostost in vrsto nerednih utripov, ki jih bolnik zaznava kot razbijanje srca (palpitacije). Ker so »bolniki« s prolapsom mitralne zaklopke nekoliko dovzetni za vnetje zaklopke (endokarditis) jih moramo v primerih kirurških ali zobozdravstvenih posegov zaščititi z antibiotiki.

Zaradi izravnoteženja delovanja vegetativnega živčevja, ki je prisotno pri vseh bolnikih s prolapsom mitralne zaklopke, mora zdravnik pri njihovem zdravljenju imeti holistični pristop, ki zajame zdravljenje organskih sprememb, funkcionalnih motenj številnih organov in predvsem zdravljenje velikih nihanj bolnikove duševnosti.

Bolnikom priporočamo, da čimbolj omejijo pitje kave ali alkoholnih pijač ter uživanje sladkorja, maščob in soli. Svetujemo jim tudi, da uživajo vsaj 2 litra tekočin (vode) na dan. Zelo koristna je aerobna vadba. Bolnikom odsvetujemo obiske savne, bivanje v krajih z visoko temperaturo in visoko stopnjo vlage v zraku ter opravljanje težkih fizičnih del. Pogostoma bolniki dodatno potrebujejo zdravila, ki zmanjšujejo občutek tesnobe in ki izboljšujejo razpoloženje.

Od drugih zdravil pridejo prvenstveno v poštev zaviralci receptorjev beta (npr. Inderal, Tenormin, Ormidol, itd.) in zdravila proti nerednim utripom srca (antiaritmiki), npr. Cordarone, Rytmonorm. V izjemnih primerih bolezni pride v poštev operativno zdravljenje. Kdaj je čas za to ugotovi kardiolog z ustreznimi preiskavami (dopplerska ehokardiografija).

Bulbus aorte imenujemo začetni razširjen del aorte (glavne odvodnice) zaradi oblike, ki spominja na obliko čebule oz. gomolja. Anevrizma aorte pa je omejeno izbočenje stene aorte zaradi različnih bolezni (predvsem zaradi ateroskleroze).

O palpitacijah smo izčrpno pisali v prispevku Ni ga čez dober nasvet (revija Za srce, september 2003, str. 13). Če niste član našega Društva za zdravje srca in ožilja, vam na željo pošljemo izvod revije.

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.