naše pikice
DEKLETA IN MAMICE ZOPET POZDRAVLENE!
ZELO RADA PREBIRAM TA FORUM.DOLGO ČASA SEM RABILA, DA SEM SE SOOČILA Z SINOVIM ODHODOM.ŠE VEDNO UPAM, DA SO TO LE SANJE, DA BO ENKRAT PRIŠEL ČEZ VRATA IN REKEL ČAO MAMI,SEM VAS “NATEGNIL”.
KAJ VSE SEM BILA PRIPRAVLENA NAREDIT ŠE ZA ENEGA OTROKA. MI JE ŽE SKORAJ RATALO.VENDAR SEM MORALA PO 4 MESECIH NA ABRAZIJO. SVET SE MI PODIRA.PRIZNAM, DA NISEM VEČ TAKO MLADA,KOT VE.S SOLZNIMI OČMI GLEDAM MAMICE Z VOZIČKI, VČASIH ME DRŽI, DA BI KAKŠNEGA KAR UKRADLA.POTEM PA SI REČEM: MOGOČE JE PA TUDI TO ZA NEKAJ DOBRO.GLEDAM PRIZADETE OTROČKE, KI SO TAKO NEMOČNI, PA SI ZOPET MISLIM,ČE JE TO SPLOH KAKŠNO ŽIVLJENJE.
VSAK ODHOD NA ONI SVET JE ZA NEKOGA KORISTEN. MOGOČE PA RAVNO NAŠE OTROKE POTREBUJEJO NA ONEM SVETU!MOGOČE SO TAM BOLJ KO
KORISTNI.
DRŽIMO SE IN BODIMO ŠE BOLJ MOČNE!
