moj PDP
Danes bi se morala roditi Anika. Žal je že štiri mesece med angelčki in še vedno kar ne morem verjeti. Tako malo nam je manjkalo, tako blizu smo bili. Druge junijke zdaj rojevajo, jaz pa globoko žalujem.
Anika, vedno si in boš v mojem srcu, dokler nas smrt spet ne združi. Toliko vsega bi ti rada povedala, ti pokazala, te objela…
Vem, da je tebi lepo, to me tolaži, le jaz tako težko živim brez tebe.
ja, Frida…tudi meni se počasi bliža PDP…pa je že 2.meseca odkar je ljubljena pikica odšla od naju…tako jo pogrešam in vem, da bodo dnevi ki prihajajo še hujši in da bo še bolj bolelo..
Razumem te in jočem s tabo…. vsaj najini angelčki so tam nekje zgoraj, skupaj….in se imajo lepo….
Drži se…za vse nas bo prišel še lepši čas…
Veliko je načinov, kako zlomiti srce.
Zgodbe so polne src,
strtih zaradi ljubezni.
Toda v resnici se srce stre,
ko mu odvzamemo sanje.
In ko smo razočarani so tudi
najboljši nasveti slaba tolažba.
Samo upanje je tisti žarek,
ki nam kaže pot k svetlobi.
Brez nje vsako življenje zamre.
Objem prijateljica moja,.. mislim nate
TT-D
Draga Frida1,
tako lepo si napisala. Tvoji Aniki je lepo, ker čuti, kako jo imaš rada. Vem pa, da je neizmerno hudo, če otročička ni pri tebi.
Naslednji mesec bo moj PDP. Prijateljica, s katero sva bili skupaj noseči, se zdaj pritožuje nad težavami pri dojenju in da nič ne spi. Meni pa tečejo solze ob misli, kakšno srečo jim je prinesla mala deklica. Jočem tudi zato, ker se še toliko bolj zavedam, kaj sem izgubila.
Želim ti, da sonček posije v tvoje srce,
Katina