Danes je točno dva meseca, kar ti je nehalo utripati srce. Kar naenkrat. Ne vem zakaj in morda nikoli ne bom izvedela. In danes sva te s tvojim atijem pospremila k počitku v Parku zvončkov.

Večno boš otrok, ne bo ti treba odrasti, večno se boš igral – z otroki, s katerimi si deliš usodo, s tvojim dedijem, ki bi zate storil vse…

Vedi, da te imamo radi in da te ne bomo nikoli pozabili. Tudi ti ne pozabi na nas. V naših srcih boš živel naprej, vse dokler se ne srečamo, da te končno spet stisnem k sebi.

Lepe sanje, Samo.

Moje sožalje.

Ne metulj,
ne beseda,
ne bežni žarek,
nič te ne bo ranilo.
Spi.
(F. G. Lorca)

DRAGA MAMICA

” Ko se sprašuješ o smislu življenja in ljubezni, vedi ,da sem s teboj,
zapri oči in začuti, kako te poljubljam v lahni sapi,
ki zdrsne ob tvojem licu.

Ko podvomiš, ali me boš še kdaj videla, se umiri, prisluhni mi;
sem v šepetu ljubezni, ki govori o tvoji ljubezni.

Ko ne veš več, kdo si, ko se sprašuješ, kje si in kam greš,
srce odpri in me poglej.Sem v mežikanju zvezd,
ki se smehljajo dol nate in razveseljujejo pot, po kateri hodiš.

Ko se jutro za jutrom prebujaš in se ne spominjaš svojih sanj,
a si zadovoljna in vedra, vedi, da sem bil s taboj
– ti napolnil noč z mislimi name.

Kadar životariš v bolečini, ki noče preminiti,
in se popolnost čisto tuja zdi, pomisli name in se zavedaj,
da sem s taboj in se te dotikam skozi solze blagega prijatelja,
ki joče s tabo in ti lajša bolečino.

Kot sončni vzhod razsvetli pusto nebo v sijaju, ki jemlje dih,
prebudi svojega duha, pomisli na najin čas prelep,
čeprav prekratek; ko si bila prepričana o naju,
skupaj, ko si bila prepričana o svoji usodi.

Vedi, da je Bog ustvaril ta trenutek v času le za naju.
Najdražja mamica, vedno sem s teboj. “

Draga mamica,
v mislih in srcu čutim s tabo.
objem in pogumno, korak za korakom v življenje,
petra

Sočustvujem s tabo.

Iskreno sožalje!