Draga S.
Tako sem upala, da ne boš nikoli več “aktivna” forumka tega foruma.
Tako sem bila vesela, ko so mi povedali, da si noseča…
A danes sem tako žalostna.
Še ena deklica si je izbrala posebne starše za tako kratek čas, a ne nepomemben.
Odšla je. Odšla iz tega sveta a ostala v srcu mamice in očka. Pustila je veliko žalost, veliko bolečino in veliko ljubezni.
Draga S. sedaj je čas za solze, čas, ko bo žalost prežemala tvoje telo, tvoje misli, tebe celo.
A prišel bo tudi čas, ko bo bolečina znosnejša. Ti to veš. Vem, da veš. In vem, da ti trenutno to ne pomeni nič.
Dve zvezdici ti kažeta pot in sedaj se je pridružila še tretja.
Hudo mi je. Tako hudo mi je zate.
V mislih in srcu sem s tabo,
petra

Tudi jaz se pridružujem izreku globokega sožalja naše drage prijateljice…
Narava se je zopet tako kruto poigrala.
Med zvezdice je odšla deklica, še pred kratkim tako živahna v zavetju telesa.
Vsa sprijaznjenja z izgubo otroka in sprejemanje usode se je zdaj spet sprevrglo v en sam zakaj, zakaj…
Zakaj se mora otrok posloviti, še preden je rekel dobro jutro temu svetu?
Je nam, ki ne moremo donositi otroka v tem življenju namenjena drugačna vloga?
Vprašanj en kup, a odgovorov ni. Samo topa bolečina.

Sedaj vem, zakaj ljudje ne vedo, kaj bi rekli, ko srečajo žalujočo mater.
Ne vedo, kaj bi rekli, ker je ta stvar tako nedoumljiva, tako nerazumljiva.
Celo meni sedaj ne gredo besede od rok, ki sem bila tudi že dvakrat v procesu žalovanja za otrokom. V tako težkih trenutkih, ko mati izgubi že tretjega otroka, ni besed tolažbe, ki bi pogasile bolečino, je samo kasnejše sprejemanje življenja, takšno, kakršno je.In kot kaže, to žalovanje nikdar ni popolnoma zaključeno.
Najmanjši dogodek, najmanjši prizor iz vsakdanjega življenja bolečino v nas zopet prebudi.
Vemo pa tudi, da se ta bolečina sčasoma zares omili, da je vsaj znosna
za življenje.
Želim ti, da bi v prihodnosti našla nekaj, kar ti bo končno zapolnilo življenje z veseljem, do takrat pa…
draga S., stalno si v naših mislih in jokamo s teboj-z vama!

Ne poznam S., vendar mi je zelo zelo hudo, ko pomislim, kaj mora prestajati.

Pridruzujem se k izreku sozalja.

Pridruzujem se tudi vsem lepim mislim zanjo.

Mala deklica je v druzbi moje E. in vseh ostalih angelckov.

A.M.

Draga S. in D.

Tudi jaz se pridružujem vsem toplim besedam, ki vem, da ne pomagajo veliko. Ti oz. vidva si sedaj želita samo eno, amapk časa nazaj ni moč obrniti. Ko sem dobila tvoj SMS sem jokala, moj me je čudno gledal, ampak tako zelo sem stiskala pesti za vaju, za vas tri, da vam končno uspe. Pa se ni izšlo, zasvetila je še ena svetla zvezdica, ena mala punčica je odšla, k dvema zvedicama, poslovila se je, ko si jo ti najbolj potrebovala, ko si si jo najbolj želela.

Najbolj sem jezna na sebe, ker sem kar zablokirala, pa toliko tolažbe za tebe imam v srcu, ramo, da se na njej izjočeš, pa sem odpovedala na celi črti. Tega me je sram, ker nisem pričakovala, da se bo mala punčica poslovila, pričakovala sem, da boste uspeli, pod vso to kontrolo, pa tako si se pazila in čuvala svoj zakladek.

Draga S. jočem s teboj in vsak dan sproti se spomnim na tebe, na vaju, ki ponovno žalujeta. Ko bo možno, takoj ko bo možno, pridem k tebi in ti ponudim rame za jok, sebe da potolažim tebe….

V mislih z vama, vaju lepo pozdravljam in toplo objemam
Mojca

Draga Frida, tudi meni je neznansko hudo za vajino Aniko. Z besedami te ne morem potolažiti, čeprav bi te neznansko rada. Če boš želela, veš, kam mi lahko pišeš. Mislim nate…..

Moje iskreno sožalje….

Katka

Neeeeeeeee!

Ne morem verjeti, da je to možno.
Frida, tudi meni je odpovedalo vse, nimam besed, samo en velik, glasen, brezkončen krik sili iz globine moje duše.

Tu sem, s teboj.

Jokam ob tem sporočilu!

Če lahko kakorkoli pomagam, sem tu!

Hvala prijateljice.
Težko se mi je oglasiti, ker bi najraje vse pozabila, prespala in se spet zbudila s trebuščkom in vse naredila zanjo.
Čeprav sem Aniko ob porodu videla in se od nje poslovila, čeprav smo ji včeraj dali dom na Polju belih vrtnic, še vedno ne dojamem, da se to dogaja meni. Spoznanje kaplja po kapljicah. Praznina, ki je za njo ostala pa obupno boli.

Bila je tako popolna, samo kak mesec dni nam je še manjkal, pa bi morda lahko živela. Morda bi bila dovolj že dva tedna, ne vem. Ni še mogla zadihati, čeprav je njen srček bil do zadnjega. Bila je borbena tako kot jaz.
Vsi upi, vse sanje zanjo, vse se je porušilo v enem samem dnevu.
Toliko ljubezni bi ji želela še dati, pa ne morem.

Bolečino izgube otroka že zelo dobro poznam, a na ponovno bolečino se ne moreš nikoli pripraviti.
Mislila sem, da bo Prazni zibki sledila kakšna bolj srečna knjigica, a žal ostajam pri prazni zibki.

Hvala, da nama stojite ob starni.

Oh,groza, kako se usoda igra z vama!!!
Tako mi je hudo, srce se mi para ob tvoji zgodbi.
S teboj sem, to veš dobro sama

lp
Mojca

Frida, sožalje še od mene. Ne veš, kako zelo te razumem, ker si deliva enako usodo.

Punce na forumu, zlate ste! Takih besed tolažbe kot jih ve ne zna izreči nihče drug.

Lahko noč
Ma.

Ljuba Frida, srce se mi trga :((( Toliko ljubezni, kot jo ti nosiš v svojem srcu, ne pozna vsakdo.

Tako zelo žal mi je za tvojo malo deklico… Vedno bo čutila tvojo ljubezen, v to lahko verjameš. In ti bo vedno njena ponosna mamica.

Mislim nate in ti pošiljam iskren objem.

Draga Frida. Prejmi iskrene sožalje tudi od mene. Ko je meni umrla punčka, sem čisto po naklučju (v želji, da bi se potolažila in dobila odgovor na večno vprašanje ZAKAJ) zašla na ta forum. Tu sem našla mnogo tolažbe, med vsemi sodelujočimi pa si se me še najbolj dotaknila prav ti. Prav zato ti danes z veliko žalostjo v srcu vračam tvoje besede, ki si mi jih namenila ob prvi obletnici rojstva (in izgube) moje punčke.
“Tudi jaz sem s tabo. Vem, da boli, boli…”.
Želim ti veliko moči in optimizma. Pa naj te sreča končno enkrat že najde in potem nikoli več ne zapusti.