Pozdravljena!

Najprej vse čestitke za tvoj pogum in zelo lepo pisanje na tem forumu, ki je v vzpodbudo vsem mamicam, tudi meni.

Sama sicer nimam prav enake izkušnje, ampak drugačne vrste izgubo, ki tudi zelo boli. Pa mi moji dve deklici vsak dan posebej vlivata moč in pogum.
Zelo te razumem, ker sem sama izgubila tudi del svoje družine, pa na drugačen način. Ne bi želela o tem, oprosti mi, kaj več pisati, ker verjetno ne
sodi ravno v ta forum.

Grem pa pogosto na grob svojih in skoraj vedno se ustavimo s punčkami v Parku zvončkov in prižgemo svečko za vašega Tomažka. Naj ti povem, da tudi moji “skrbijo” za Tomažka tam nekje, ker vem da imajo zelo radi otroke.

Gotovo so se srečali in pazijo nanj.

Vas vse objemamo, Mija

Draga Mija, iskrena hvala za prijazne besede in za vso srčnost. Prav imaš: vsaka izguba boli. Nobena izguba ni le dogodek, ob katerem bi se obrnili in šli nespremenjeni dalje. A vse te izgube nas družijo, družijo naša srca v najmočnejšo celoto – srečna sem prav vsakič, ko na takšen ali drugačen način spoznam človeka, ob katerem se zavem, kako pomembno je, da smo ljudem ljudje.

Prijazni pozdravi in topli objemi tebi in celi tvoji družinici