Včeraj zvečer sem bila s svojo družino na pokopališču. Prvo smo šli pozdravit Vidka, potem pa smo še šli malo po pokopališču. Prej nikoli nisem opazila, koliko majhnih otročkov ima zadnje počivališče na pokopališču. Najbolj me je pa presunila mlada mamica z otročkom, starim približno 2 in pol leti.Usedla sta se pri grobu majhne Ane, se pogovarjala in igrala. Potem pa mu je mamica rekla:zdaj pa še greva Anine prijatelje pozdravit. Šla je od groba do groba in vsakemu dala bel cvet.Kar solze so se mi usule po obrazu. Brala mu je imena dol s križev in nagrobnikov in mali je ponavljal za njo.Od vsakega sta se poslovila s kratkim čao.
Mamica je izgubila malo Ano tudi letos in vem da se naši otroci tam nekje igrajo med sabo, ker jih je povezala pač takšna usoda.
lp D.

žalostno, a vendar v vsem tem je nekaj veselega