Včeraj
Včeraj so minili trije meseci, odkar se je moja mala kepica, moj mali sinček rodil v moje naročje s srčkom, ki ni več bil…
Včerajšnji dan je bil lep. Ja, prav ste prebrale, moj angelček mi je podaril čarobno nedeljo, ki bo za vedno ostala v mojem srcu kot čudovit jesenski izlet. Ta dan je prav on pričaral za vse svoje ljubljene: ne le zame, tudi za atija in svojo sestrico, vsi smo ga čutili blizu.
Zdaj se zavedam, kako prav sem storila, ko sem ljubezni dopustila, da je premagala bolečino. Ko pridejo trenutki, ko ga fizično pogrešam, se vsakič nenadoma zavem, da pravzaprav JE ob meni in da je prav tista toplina, ki mi takrat objame srce, ON. Moj Tomažek.
Vsem Zlatim mamicam na tem forumu pošiljam ljubezen, ki mi jo je podaril moj angelček, ker skozi to izkušnjo čutim tudi vse vaše zvezdice, ki vam tiho brišejo solze in vas prosijo, da jih poiščete v svojih srcih, kjer bodo vedno del vas. Naj njihov dotik na vaša lica nariše nežen nasmeh.
Močno vas vse objemam in vam želim prijazne dni.
Tudi sama zelo veliko mislim na vašega ljubega Tomažka.
Kar ne morem verjet, kako hitro teče čas.
Zdi se mi, kot da bi včeraj brala, ko si pisala o UZ in ustavljenem srčku.
Tako močna in ljubeča mamica si!!!
Prav neverjetna si, ker si dopustila ljubezni, da je izrinila bolečino.
In kako prav imaš!
Prav ponosna sem, da te poznam.
Velik in močan objem pošiljam.
Joj kako čas hiti, kar ne morem verjeti. Bolečina je še vedno zelo sveža. Od mojega “dogodka” so minili že štirje meseci. Medtem sem bila vabljena tudi že na genetski posvet. Tam so mi povedali da so ugotovili Turnerjev sindrom, ter da je bila punčka. Napaka je bila naključna, v naslednji nosečnosti je največ 1 % možnosti več da se ista napaka ponovi. To mi je dokaj slaba tolažba.
Jaz si že močno želim nove nosečnosti, pa ne vem ali bo ratalo ali ne.
Nikoli ne bom pozabila tega mojega angelčka. Še vedno kar naprej to premlevam, zakaj se je to moralo zgoditi kaj če se mi zgodi še enkrat,,….
Špelina, upam da tudi že razmišljaš naprej bolj pozitivno in da se prestaviva na drug forum, kamor sedaj samo “pokukava”.
Vse lepo ti želim
draga špelina!
Jaz bi te pa rada vprašala nekaj drugega. Spremljam te, odkar si se javila na ta forum, ki ga tudi jaz redno spremljam. Zelo intenzivno sem doživljala, ko si pisala o izgubi fantka, saj sem bila jaz takrat noseča le en teden manj(sedaj sem v 26. tednu 4. nosečjosti).Držim pesti zate, saj je bila moja družina že nekajkrat na tem, da izgubimo našo drugo punčko(možg. krv., koma, klinična smrt). Že nekajkrat smo se že čisto poslovili od nje, pa vendar še kar vztraja z nami!
Rada pa bi te vprašala nekaj drugega! Pisala si, da so ti diagnosticirali MS. Tudi jaz imam že več let podobne znake, vendar so jih do sedaj vedno pripisali nervozi, živčnosti, anksioznosti. Res je tudi,da so se do sedaj zadeve vedno umirile. Vendar pa sem zadnjih 14 dni nenormalno utrujena, občutek težkih nog, predvsem po eni strani, izredno me boli mišica na eni roki, občutek, da se tresem,občutek gomazenja na ustnicah… Ali mi lahko poveš, če si imela/imaš podobne znake. Jaz sem bila pred 3 leti na CT glave, vendar je bp.
Naj še povem, da vsi okoli mene nič ne opazijo, da bi bilo karkoli narobe. Tudi mož pravi, da se mi na zunaj nič ne vidi, ker sicer funkcioniram čisto normalno. le volje nimam, da bi naredila toliko kot sicer, ker sem čisto zaskrbljena.
Zanima me še, kakšne preglede ti je nevrolog lahko opravil v nosečnosti, brez posledic za otroka?
Lepo te prosim za odgovor in ti želim vse dobro!!!
bejba
Draga bejba, bom poskusila kar najbolj na kratko odgovoriti – pri takih stvareh imam navado, da napišem cel roman 😉
1. Glede na to, da so se ti težave bolj intenzivno pojavile zdaj v nosečnosti, je zelo možno, da gre za kakšen vkleščen živec ali kaj podobnega, mogoče celo psiha deluje. Zato ti polagam na srce, da se ne obremenjuješ, dokler ne veš več. Nosečnost včasih spremljajo simptomi, ki jih nismo navajeni in se jih res prestrašimo.
2. Pregled pri nevrologu je zelo zaželjen, mogoč seveda tudi v nosečnosti, ker vsaj veš, pri čem si. Mene je v nosečnosti nevrolog napotil le na preiskavo VEP. Na glavo in pod spodnjo veko ti namestijo elektrode in potem buljiš v ekran s šahovnico oz. v lučko.
3. Jaz sem imela CT glave in magnetno resonanco opravljeno že pred nosečnostjo.
4. Na odvzem likvorja (lumbalna punkcija) me nevrolog med nosečnostjo ni napotil, me pa čaka v prihodnosti. Pravzaprav je to tudi edini način, s katerim ti res zagotovo postavijo ali ovržejo diagnozo.
Kar se funkcioniranja tiče, ti lahko iz prve roke povem, da se meni bolezen ne vidi. Le sama zaznavam simptome, ki odstopajo od normale. Je pa res, da se zelo pazim in da poskušam uživati prav v vsakem dnevu. Mogoče se imam MS celo za zahvaliti, ker sem z njeno pomočjo lažje preživela izgubo otročka. Ker sem se borila.
Kakorkoli že: dokler ne dobiš izvidov preiskav, si ne delaj prevelikih strahov. Je pa zelo zaželjeno za vse ljudi, da začnemo delati na tem, da živimo polno življenje, se naučimo umiriti stres, se posvetiti drobnim trenutkom, imamo redno prehrano, redno gibanje, si privoščimo ogromno hrane za dušo, se posvečamo sami sebi in ljubljenim. Tega namreč v življenjih večine ljudi manjka in šele bolezen je tista, ki nas opozori, da obrnemo vrednoste in življenjski slog na glavo.
Uživaj s svojimi otroki, z možem in v novem življenju, ki raste v tebi. S tem boš naredila največ za svoje zdravje, verjemi. Jaz pa mislim nate in ti pošiljam cel roj pozitivnih in spodbudnih misli.
Vesela sem,da si!
Občudujem tvojo ljubezen in tvoj pogum,na tako težki poti.
Rada te imam…pa čeprav te ne poznam…občutim tisto tvojo lepo besedo,ki nam jo pošiljaš…
Srečno,Tomažek pa ti bo po zvezdici nekoč poslal bratca ali še eno sestrico…boš videla,komaj čakam,da se boš veselila iz srca ti privoščim!
lep dan-Katjuša