Malček mi nagaja računalnik.Ne vem, če je Frida dobila , oz. sprejela moje tolažilne besede. Draga Frida, zelo mi je hudo, da te še bolečina prevzame še zmeraj tako močno tudi po tolikem času. Meni je pa sploh hudo, ker še je pri meni vse bolj sveže.
Danes smo imeli mašo za mojga Vidka(čeprav nisem preveč verna, ampak imam nekakšen notranji mir, da je res med angelčki).
Miren večer vam želim moje mamice,enkrat bo že bolje, toda naši angelčki so me nami in nikoli jih ne bomo pozabili, zmeraj bodo v naših srcih.
lp D.
p.s. za takoimenovano “Gumico”:res škoda besed in misli, da se sploh poglabljamo o njem ,ali o njej, ker to so”psihadelični “bolniki, bi rekel Dr. rugelj, če se že gremo….

Hvala ti!

Želim ti veliko moči in poguma. Z žalovanjem je pa tako, da bolečina ne mine, le znosnejša postaja, vsak dan živim z njo. Če jo pa dalj časa “ignoriram”, pa plane toliko močneje na plan. Ob obletnicah pa se sploh zavem, da ni otroka.

Še vedno pa imam velikokrat občutek, da se to (izguba dveh otrok) MENI NI ZGODILO, še vedno mi je neverjetno. Naša psiha si tako pomaga, da lahko predelamo tako močno bolečino.

Boš sama doživela in napisala svojo izkušnjo, saj boš z njo živela, dokler nas smrt ne združi z našimi angelćki.

Pa vse dobro ti želim.