Spletna stran – spomin
Izdelek, ki je nastajal ves včerajšnji večer in današnji dopoldan, je skoraj gotov. Verjetno bo tole za marsikoga šok, ker pri nas podobnih zadev nismo vajeni. Pa bom vseeno tvegala.
Po zgledih sotrpink iz Amerike sem namreč v spomin na mojega drobcenega otročka odprla spletno stran. Ni sicer še popolnoma dokončana, sledijo še razni popravki, predvsem pa bom dodala še en prevod, da bodo tudi moje angleško govoreče kolegice lahko prebrale in razumele moje pisanje.
Takole, tule je link:
Vesela bom, če si boste vzele trenutek ali dva in pokukale k mojemu angelčku.
Vsem pošiljam tople objeme v temle deževnem dnevu.
O draga Špelin@, tako lepo si to naredila za svojega ljubega sineka…. Moram ti priznati, da me je skoraj kap, ko sem videla slikico, popolnoma enako imam jaz od svoje punčke, enak položaj, enako je ležala, ko sva jo z možem gledala na merjenju nuhalne svetline…. Ko se srečava ti bom jo pokazala….. Tudi jaz bi naredila to za mojo punčko, ampak ne znam dat njene slike na računalnik in ne znam tako vse uredit….
Resnično si občudovanja vredna in zelo zelo dobra in ljubeča mamica, tvoj sin je zagotovo nekje visoko nad nami nad vse ponosen nate.
Monka
Oh draga moja!
Vedno znova in znova me presenečaš, znova in znova mi tečejo tople solze, solze ljubezni do naših sončkov.
Le kako naj ti povem, kakšen žarek si na poti mojega žalovanja, toliko novih idej si prinesla, da je beseda HVALA resnično premalo.
Pošiljam ti topel objem, veliko moči in naj Anemarie in Tomažek združita tudi najine poti.
Hvala ti za vse!
Mojca
Čudovito in ganljivo! Na ta način Tomaž živi z nami vsemi!
Zelo te razumem in vem kako pomembno je za vse nas, da lahko na nek način izrazimo svojo ljubezen do naših angelčkov. Samo, da gre ven, v okolico, v svet.
Meni je bilo najtežje molčati, okolica je hitro živela dalje kot da se ni nič zgodilo, v meni pa kipelo od čustev in še kipi.
Ti si Tomažu uredila spletno stran, moja zgodba in najtežji del žalovanja pa so v Prazna zibki. Na ta način sem svojima otrokoma postavila večen spomenik, je dejala moja svakinja in nikoli ne bosta pozabljena.
To mi je najpomembnejše in izgleda tudi tebi. Izgube otroka ne moremo izbrisati, moramo živeti z njo kar je težko. S spletno stranjo, knjigo, pesmicami, risbami in še čem, pa so naši malčki vedno z nami.
Hvala ti Špelina! Občudujem te, da vse to zmoreš ob hčeri. Prav rada bi te kdaj spoznala!
Frida
z Zajčkom in Silvestrom v družbi tvojega Tomaža. Svojega prvega fantka sem izgubila prav tako v 19. tednu, le nikoli ga nisem in ne bom nikoli videla.
Spelin@,
zelo, zelo pogumno in toplo od Tebe! Ob vsakem Tvojem novem postu se vprasam, od kje ti vsa pozitivna energija in zivljenjska volja? Toliksna, da se me vsak Tvoj prispevek mocno dotakne in zdi se mi, da se jo delcek ze ob prebiranju prelije vame!
Hvala Ti za vse pozitivno, lepo in toplo, kar delis z nami!
Ana
Draga moja dekleta, vsem iskrena hvala. Kako zelo me veseli, da ste takole prijazno sprejele moj spomin na Tomažka.
Če se zavedate ali ne, tudi ve ste vir moje pozitivne energije. Moja velika pika pa tako krasno sodeluje v vsem, kar delava za njenega bratca, da ta energija kar kroži in kroži…
Monka, če si želiš takle spominek (mimogrede: stran lahko tudi zakodiraš in drugi brez gesla nimajo dostopa), ti bom z veseljem pomagala. Zgleda zakomplicirano, ampak sploh ni. Vse prednastavitve so že narejene in te vodijo po korakih.
Topli objemi za vsako posebej :)))
Ko sem prebrala tvojo spletno stran sem se zjokala prav iz srca.Ravno jutri bo 1 mesec, ko se je rodil moj Videk in je živela samo 44 ur. Bila sem kar dobra te dneve. Ampak, bolj ko se bližam jutrišnjemu dnevu, bolj mislim nanj in vedno bolj hudo mi je. Žal mi je tvojega Tomažka, sedaj sta skupaj z mojim Vidkom med angelčki in čuvata svoji mamici,sestrici in očkota.
Drži, oz. držmo se mamice,ki smo doživele takšno tragedijo,ker to nas še bolj povezuje med nami.
lp D.