Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca
Drage mamice!
Koliko bolečine veje iz vaših pisem… zjokala sem se in poskusila čutiti z vami. Sem mamica 10 mesečne punčke in ne morem si niti v sanjah predstavljati, kako je , če izgubiš lastnega otroka, če zgubiš del sebe. Bodite pogumne in poskušajte znova in znova in nekoč boste tudi ve dočakale prvi nasmeh svojega otroka. Srečno vsem!
Prilagam krasno pesmico Toneta Pavčka.
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.
A če ne prideš prvič ne drugič
do krova in pravega kova,
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.
Tone Pavček
Draga mamica!
Hvala ti za podporo in dobre misli. Vedno sem zelo vesela posta kake mamice, ki sicer sama nima izkušnje izgube, a sočustvuje. Ni treba, da moramo vso žalost na svoji koži doživeti, čeprav takrat najbolje razumemo.
Ta pesmica od Pavčka pa tudi meni daje oporo in pogum, zato smo jo tudi dali v knjigo Prazna zibka…
Želim ti vse dobro…