Spostovana SAbrina,

mene pa zanima zakaj me nocete kontaktirati. Veliko sproocil napisete na nasem forumu, ampak samo obvestila, kaj ste vi odprli in kje se lahko pogovarjajo.

Sprasujem se, ce smo vas morda s cim uzalili, ker imamo tak forum. A resno mislite, da se ne bi mogli povezati, navsezadnje smo tudi mi odprli forum zato, da bodo ljudje nasli informacije in navsezadnje tolazbo.

MIslim, da zato ni potrebno izbiarti prostora, kje in biti jezen, ce ni pri nas.

A ni ze zadosti solz, da je potrebno tudi slabo in negativno razlisljati, brez da bi karkoli vedeli???

Pisal sem vam tudi na mail, pa ne dobim nobenega odgovora???

Primoz

Spoštovani !

Prišlo je do nesporazuma … na noben naslov nismo dobili vašega sporočila. Ne na društveni, ne na osebni …

Želimo ,da bi ta forum ostal, ker si pač želimo čimveč takšnih forumv ampak upamo,da nas razumete, da smo si kot društvo zaželeli delovanja svojega foruma za člane društva. Kar pa ne pomeni, da bi forum , Ko starši žalujejo, se prekinil ali kakorkoli bil ne povezan z našim društvom.

Vljudno vas naprošamo ,če to sporočilo lahko izbrišete,ker je prišlo do nesporazuma in ne želimo ,da bi bralci tega fourma dobili občutek,da gre karkoli narobe.

Prosila bi vas za tel.številko ali kakšen naslov, da se podrobneje dogovorimo za sodelovanje v bodoče.

V imenu društva Solzice, Petra

Vsi moji podatki na tem sistemu so javni, prav tako moj e-naslov 🙂

pisal sem vam na email.si lahko da se je tam kaj zgubilo, tam se veckrat.

Mislim pa, da namen foruma ni samo ta, da bi ga namenili in zaprli za člane foruma, ampak je namen obveščanja tudi tistih, ki niso v podobni situaciji, kako in kam se obrniti , če tudi nas doleti takšna usoda. če bolj razumljivo napišem, naj vidijo to kar se piše tudi drugi, tisti, ki imamo žive otroke, kajti samo tako bomo razumeli vrednost naših nadebudnežev in se zaradi tega in podobnih zadev manj jezili na njih, še v času življenja.

Saj je celoten namen, da živimo pollno življenje v življenju. To velja predvsem za tiste, ki še niso izgubili otroka. Prav tako je temu namenjen tudi forum Neplodnost, nikoli ne vemo kaj imamo, do takrat ko to izgubimo.

Moje mnenje je sledeče in najslabše je, če se določena skupina ljudi zapira. Tako da drugi ne pridejo in nimajo vpogleda v žalost v srce žalujočih, zato pa tudi pride do nerazumevanja pri tovrstnih problemih in na koncu koncev, niso vedno tisti krivi, če ne razumejo drugih, če drugi niso nič naredili, da bi bilo kaj bolje.

Želim pa, da bi na tem forumu tudi kaj napisali za vse ostale in ne samo oglas, kje se nahaja speltna stran.

Mogoče vam ni prav, da imamo ta forum, ampak potem pa ne razumete filozofije našega sistema. Nobenemu ne želimo jemati članov ali kaj podobnega in sam forum je bil narejen zaradi želje uproabnikov. prav tako pa so vam tudi oni že namignili, da se lahko obrnete name.
Očitno pač niste imeli tega namena. JAz sem samo povedal svoje mnenje, kaj si mislim o takšnih zadevah in vas ne prepričujem, kaj je vaša naloga, kajti verjeto ste veliko bolje usposobljeni za tole kot mi.

primož

Jaz bi kot čisto nevpletena podala še svoje mnenje. Do sedaj sem ta forum večkrat prebirala. Sem mamica enega otročka in vaše zgodbe so mi segle de srca in naprej. Večkrat se na to spomnim, ko ga sin kaj ušpiči. Dojamem, da imam srečo. Pa tudi, če ne ravna vedno tako, kot bi si midva z možem želela…

Zadnje čase pa na tem forumu ni več novih sporočil. Verjetno so se starši res preusmerili na vaš forum. Vendar tako kot Primož, tudi jaz mislim, da zapiranje ni dobro. Tudi moja sestra je izgubila otročka še v času nosečnosti. Takrat se je zaprla pred celotnim svetom kot najbolj ranjena školjka. Saj je bila. Vendar je potrebovala pomoč, besede v spodbudo, pogovor. Mi pa ji nismo znali pomagati. Kaj bi takrat dala za tak forum. Forum, ki bi bil dostopen vsem, ne le staršem izgubljenega otročka.

Pa brez zamere.

Pozdravljeni!

Tudi jaz sem ena izmed mnogih mamic, ki so izgubile svojega otročka in mi je forum “Ko starši žalujejo” v veliko podporo in pomoč.
V zadnjem času pa sem tudi sama opazila, da je vedno manj sporočil in pogovorov na tem forumu in se vse nekako seli na forum “Solzice”.
Čeprav je bilo za novo društvo veliko pompa in reklame, se mi zdi , da je naš forum veliko bolj pregleden in boljši. Tudi jaz nisem za to, da bi na naš forum kar pozabili oz. ga ne bi uporabljali več.
Saj je fino, da se pojavi kaj novega, res škoda pa bi bilo izgubiti nekaj na kar smo že navajeni in je dobro.
Lep pozdrav vsem!

Primož,
povsem se strinjam z vami.
Hvala!

lp

Spoštovani Primož in ostali bralci foruma!

Priznati moram, da sem redna bralka teh žalostnih strani in na žalost razumem stiske, ki jih preživljajo starši ob izgubi svojih sončkov, ker sem tudi sama preživela tako izgubo. Morda pa prav zato, spoštovani Primož, nikakor ne morem razumeti namena ali povoda za vaše pisanje. Povedati moram, da spremljam forum od vsega začetka, zato težko rečem, da mi je kakšna stvar »ušla«.Ko pa berem vaše pismo, se počutim, kot da ne bi vedela za kaj pravzaprav gre. Če se prav spomnim je bila Sabrina avtorica mnogih prispevkov, aktivno je sodelovala na forumu in ni se velikokrat zgodilo, da ne bi kakšni žalostni mamici ponudila prijazne besede in spodbude, vi pa v svojem pismu navajate, kot da je izkoristila »naš« ali naj rečem raje »vaš« forum za nekakšno reklamo?! Ker sem, tako redna obiskovalka foruma Ko starši žalujejo, kot tudi obiskovalka (in ne članica) spletne strani Solzice.com naj povem, da le ta ni zaprta in vanjo lahko vstopijo vsi, ki si to želijo, preberejo pisma staršev in se vključijo v klepetalnico zato ne razumem o kakšni zaprtosti govorite?

O svojem ogorčenju nad vsebino vašega pisma Primož vas ne bom dalje utrujala lahko pa rečem samo, da je iz njega razvidno, da foruma ne spremljate, prav tako pa ne spremljate dogajanja, ki se na tematiko izgube otroka pojavlja v slovenskem prostoru.

Naj samo še izrazim komentar ob vašem zadnjem stavku:«VERJEMITE DA!«

Izkoristila bom tole priložnost in se zahvalila Sabrini in ostalim mamicam, ki so tako nesebično žrtvovale svoje znanje in svoj prosti čas za ustanovitev društva Solzice, izdajo knjige Prazna zibelka, strto srce in nenazadnje tudi za »širnemu svetu dostopno« spletno stran.Hvala vam!

Pa lep pozdrav!

Leja

Spoštovani gospod Primož!

Tudi sama sem bila neprijetno presenečena nad Vašo reakcijo, še posebej nad besedami, ki se glasijo na zapiranje društva Solzice oziroma članov le-tega.
Najbrž ste odgovarjali nepremišljeno ali pa vsaj zelo na pamet, saj (vsaj meni osebno) razum glede na dogodke (predvsem) zadnjih dni kaže na to, da se omenjeno društvo vse prej kot zapira.
A se Vam ne zdi, da je javna izpoved mamic (in slednjim, verjemite, ni bilo lahko začeti in ODPIRATI temo, ki je bila vse do sedaj tabu, še manj pa je lahko stopiti pred kamero (najbrž ste gledali TV Tednik (19. 2. 04)? in vsem staršem skozi svojo zgodbo pokazati, kakšno zlato imajo doma oziroma staršem, ki so izgubili otroka, pokazati pot do pomoči, ki je “najlažja” med ljudmi, ki so doživeli podobno izkušnjo?
Ne vem, zakaj se čutite ogrožene, morda Vam bo vsaj malo strahu, da boste izgubili svoje “stranke”, odvzelo dejstvo, da sem Vas (oziroma Vaš forum) omenila (in Vam torej naredila “reklamo”) v reportaži o ustanovitvi društva, ki bo objavljena v eni od revij, namenjenih staršem.

Nenazadnje pa je odločitev, kje bodo mamice iskale pomoč, povsem na njih samih, saj so forumi, kot sta omenjena, namenjeni prav njim – ali se morda motim?

In še: osebno sem forum Solzic obiskala in moram pohvaliti ljudi, ki tako nesebično prisluhnejo mamicam, saj imajo le-te tudi možnost neposrednega (računalniškega) klepeta z ljudmi s podobno usodo, kar (najbrž se boste, gospod Primož, z mano strinjali) lahko izbriše marsikatero solzico ali pa vsaj omili bolečino številnim staršem, ki bi to lahko bili, a žal niso…

Lepo pozdravljeni, Nataša