Obletnica
Danes bi bil najin prvorojenec star eno leto.
Groza me objame ob tem dejstvu. V srcu in glavi nosim pomebne obletnice kot so dan spočetja, dan izgube in predvideni rok poroda. Ker sem izgubila dva otroka je teh datumov kar nekaj.
Že kak mesec dni prej me začne stiskati pri srcu, postajam nestrpna, občutljiva in hitro izbruhnem v jok ali jezo. Najhuje je par dni prej. Zdaj sem vesela, da imam dopust, ker sem zadnje dneve v službi že zelo težko prenašala.
Hvala bogu, da ima moj dragi potrpljenje in me zna v pravem trenutku objeti in potolažiti.
Hvala, ker ste ve tukaj, da lahko tudi z vami delim svoje boleče trenutke.
Tako se moj občutek osamljenosti v bolečini malo zmanjša in morda žalovanje postaja znosnejše.
Hvala, ker obletnico lahko delim z vami.
Draga Frida,
popolnoma te razumem, saj sem tudi sama ob takšnih datumih čisto na tleh. Tudi sama takrat najraje vzamem dopust, da imam svoj mir.
Ljudje radi rečejo da čas celi rane, ampak meni se zdi, da jih z vasko obletnico še samo bolj poglobi.
Ne preostane nam drugega kot, da smo močne in da najdemo uteho v ljudeh, ki nas razumejo.
LP Maruša
Frida vem kako ti je. Jaz šele štejem mesece in ob vsakem datumu ki se bliža datumu poroda mi je hudo. Najlažje svojo bolečino izpustim na polju belih vrtnic, kjer se mi zdi da sem z mojo punčko čisto blizu…. Mislim da nikoli ne bom pozabila trenutkov z njo in trenutkov bolečine ko sem jo izgubila, a žal nam ne preostane drugo kot da gremo in živimo naprej, naprej za nove sončke v našem življenju, ki bodo slej kot prej prišli….
Vem da te danes ne more potolažit skoraj nič, upam pa da ti bo lažje zdaj ko vidiš da mislimo nate….
Maruša in Monka!
Hvala za vajino podporo.
Res pomaga, če veš, da je nekdo v tvoji bolečini s teboj, da nisi sam.
To je največ, kar ti drugi lahko dajo.
Dan sem nekako preživela, danes mi je umrla še teta. A smrt tete se ne da primerjati s smrtjo lastnega otroka. Smrt mi je postala že tako domača in poznana.
Danes je izrekla znanka pomembne besede: težko najdemo ljudi s katerimi lahko delimo vsa svoja čustva, zato jih moramo znati ceniti.
Res je, dokler ne doživiš zares hudih trenutkov v življenju tega ne dojameš.
“Treba je gledati s srcem”
Jutri bom svojemu fantku na Polje belih vrtnic nesla svečko in plišastega zajčka za prvi rojstni dan.
Verjamem, da bo vesel…
Frida pozdravljena!
Vidim da hodiš na polje belih vrtnic…. Kako pa je bilo ime tvojemu fanteku? A mogoče Žan? Videla sem eno tablico s tem imenom in sem si jo zapomnila, ker je edini fantek. MOja punčka še nima tablice, bo pa jo v kratkem imela…. Če želiš se lahko tam srečava….
Tudi jaz sem ji v ponedeljek nesla zajčka, ker prejšnjega je nekdo odnesel.
LP Monka