Pravzaprav ne vem, kam naj prilepim tole mojo malo žalostno zgodbo. Pristala bo tukaj, kjer je že tako veliko žalosti. Nisem mamica umrlega otročka, je bil pa moj bližnji sorodnik (nečak). Lani pred prvim novembrom smo ga položili v prerani grobek, dočakal je samo dobra tri leta. Še vedno se redno oglašamo na grobku, nosimo svečke in igrače in se spominjamo našega fantka. Zakaj pišem vse to?
Njegov grobek poln belih pentelj in zelenja, z belim križkom vztrajno skruni nekdo, ki mu ni mar, da ukrade otroku igračko z groba. Ves čas odkar je tam pokopan mu starši in sestrica redno nosijo njemu ljube igračke – njim je v zadoščenje, pa čeprav te igračke vztrajno izginevajo. Da se razumemo – nič vrednejšega niso – le mali pliškoti, avtomobilčki, ki se jih lahko kupi za par tolarjev v vsaki trafiki – vse izgine. Z lepilom so prilepili na križek malega modrega angelčka – izginil v enem dnevu. Zadnje čase čez vse igrače s flumastrom napišejo fantkovo ime – prav tako izginejo. Nazadnje so z žico privezali malega plišastega medvedka (tistega iz porodnišnice) na križek – čez dva dni je bila žica preščipnjena, križ na pol izruvan.
Verjetno se bo kdo od vas vprašal zakaj vztrajamo? Ker nam to veliko pomeni, mamica je rekla, da ne more pustiti svojega angelčka brez igrač, pa čeprav ji vsaka kraja zada še eno rano.
Najprej smo mislili, da so to otroci, ki imajo v bližini veroučne učilnice, vendar igračke vedno izginejo dopoldne, ko v bližini ni otrok. Kakšna bolana duša dvigne plišastega kužka z imenom z groba in ga odnese, morda celo komu podari naprej?
Včeraj je naša najmlajša pustila bratrančku eno od svojih igračk, s pripombo – “saj mojega kužka so mu tudi ukradli”.
Se še kdo srečuje s podobno situacijo. Kako jo rešiti? Težko nam je, a vendar mislim, da bi storilec rabil vsaj kak pogovor.
Tople pozdrave vsem, ki nosite svoje svečke k malim grobovom.
tinca

LEP POZDRAV!!

MORAM POVEDATI, DA SPLOH NISTE EDINI KI SE VAM TO DOGAJA. MI IMAMO NAŠO PUNČKO V MARIBORU NA POLJU BELIH VRTNIC IN TUDI MI JI VZTRAJNO NOSIMO IGRAČKE PA NAM VEDNO ZNOVA VSE POKRADEJO.

NE VEMO VEČ KAJ NAJ NAREDIMO SAJ SMO STVARI ZVEZALI NA OGRAJO IN NAPISALI NJENO IME PA NIČ NE POMAGA!!

SRAM NAJ BO TISTEGA KI TO DELA SAJ JE BOLEČINA ŽE TAKO VELIKA NE PA DA ŠE NAM VZAMEJO TE MALENKOSTI!!

JANJA

Res je veliko tega… Z groba mojega očeta (in obenem grobka mojih svek otročičkov) kradejo kar cele šope rož in jih položijo pr grobov naprej… Da ne govorimo o svečah… Sram naj jih bo!

Kaj pa če bi s nekdo mal skril kje v bližini, potem, ko ste mu prinesli igračke? In “urejal” kak grob dve tri vrste naprej? Mogoče bi pa odkrili bolnega človeka, ki to dela in ga malce izprašali?

Ste pomislili, da gre mogoče za kakega otroka, ki nima igračk, pa na tak čuden način pride do njih?

Kakorkoli, jaz bi poskusila s stražo!

Pa poskusite z apelom na Komunalo. Če lahko pobirajo prispevke od grobov, naj za to še kaj naredijo.
Moja tašča je tudi imel apodobne probleme, pa se je obrnila na Komunalo in ne boste verjele, stvar se je obrnila 100% na bolje.

Velja poskusiti.

Lep pozdrav vsem.

Tudi sama bi rada vedela kdo je tako zelo pokvarjen da na grobek otroka lahko položi roko in ukrade edino veselje staršev ki jim ostane da z ljubeznijo obdarujejo svojega mrtvega otroka…res je nič nima od tega toda občutek ob podaritvi je isti kot sinu ki ga imam živega…isto se dogaja tudi na skupnem grobeku v Parku zvončkov ravno včeraj sem se zjokala ko sem opazila da je nekdo ukradel darilo mojemu mrtvemu sinčku hišico in slončka…kako lahko

Žal mi je, da ljudje to počnejo. Pomagati ne morem. Ampak – kaj pa če bi igračke dali v škatlico in jih zakopali v pesek na grobu? Tako ne bi bile vsem na vidiku, mogoče bi ostale tam…