Rodila sem mrtvo punčko
Pozdrav vsem!
Ob prebiranju forumov se spomnim, da bo minilo že skoraj pet let, kar sva izgubila nerojenega otroka. Najinega prvega.
Dolgo je že tega, zdaj imava čudovitega sinka in krasno hčerkico.
A velikokrat mi spomin uide tja, v 23. teden nosečnosti, ko so nama na ultrazvoku povedali, da je najina punčka popolnoma telesno okvarjena in da verjetno ne bo več dolgo živela. Jokala sva kot toča. Gibe sem že čutila, njene male nogice… Še v istem tednu sva jo izgubila. Zakaj? Tudi zdravniki niso našli odgovora.
Porod je bil zelo boleč, bolj boleč kot naslednja dva poroda, še bolj pa verjetno zato, ker sem vedela, da rojevam mrtvega otroka.
Vsak 1. november prižgeva belo svečkico pri kipu Marije in se spomniva na njo.
Hočem povedati še to: ni pomembno, v katerem mesecu nosečnosti ste izgubili otroka. Vedno je bolečina neizmerna.
A čas zdravi rane. Rane se zacelijo, le spomini ostajajo.
Srečna sem, saj sem kmalu rodila dva popolnoma zdrava otroka.
Dragi starši, vsi, ki ste doživeli kaj tako hudega, nikar ne obupajte, še vedno se vam lahko rodi zdrav otrok, ki vam bo prinesel veliko veselja in sreče. Tudi jaz sem mislila, da je konec sveta, a življenje gre naprej in vse se spreminja.
Želim vam veliko moči, volje in optimizma!
Pozdravljena
Žal mi je za tvojo punčko! Tudi sama sem izgubila punčico, ki sem jo rodila v 34.tednu, umrla mi je pa 10 ur po porodu.
Hvala ti za vse spodbudne misli in želje. Imam pa eno prošnjo. Opiši nam malo, kako si preživljala dneve drugih dveh nosečnosti, ko si si želela dojenčka in si se bala tistega najhujšega.
Prosim, deli tudi te izkušnje in hvaležna ti bo prenakatera bodoča mamica tega foruma
LP
Draga Memi,
tvoje sporočilo je najverjetneje dalo upanje prenekateri mamici. Hvala ti za to sporočilo.
Nama z možem se je podobna izguba otroka zgodila 3x. Zdravniki še vedno ne vejo dati pravega odgovora zakaj. Midva pa se samo tolaživa in upava, da bova enkrat najverjetneje imela tako želenega otročička.
Pozdrav
Katika
Tudi jaz sem izgubila punčko, v 26. tednu nosečnosti. Enako kot tebi, so mi na UZ povedali da moj otrok nima več utripa. Pri moji Lei niso ugotovili nobenih nepravilnosti…. vse je bilo vredu in nihče ne ve zakaj se je to zgodilo. Zdaj pa me zanima, a te je bilo strah v naslednji nosečnosti, da se to ne bi ponovilo. A si hitro po žalostnem dogodku zanosila?
Prosim za odgovor, ki bo pomiril in potolažil marsikatero mamo..
LP SImona
Draga memi,
hvala za tvoje besede. Tudi jaz sem leta 2002 rodila mrtvega fantka v 38! tednu nosečnosti, en teden prej sem bila na pregledu, kjer naj bi pokazalo, da je vse v redu, potem pa ga nisem več čutila in zgodilo se je najhujše.
Sedaj sem zopet noseča in seveda v strahu, da se ne bi zopet zgodilo isto. Ker pa si tudi ti rodila potem še dva zdrava otroka, bom tudi jaz skušala gledati samo pozitivno. Konec tedna imam prvi pregled in upam, da bom čez osem mesecev lahko objela svojo zdravo pikico.
Hvala za več upanja in veliko sreče vsem mamicam, ki čakajo svoje pikice.
Draga Katika!
Občudujem vaju z možem, da še vedno nista izgubila upanja! Si ne predstavljam, kako hudo mora biti po TREH! takih izgubah otroka. Je pa malo lažje, ko človek vidi, da ni sam in je še mnogo parov, ki so doživeli kaj tako hudega oz. še hujšega. Vsaj meni je misel na “sotrpine” malo olajšala bolečino. SREČNO!!!
Draga Taša
Vse na forumu, bomo držale pesti za tebe in tvojega dojenčka. Ti se pa javi kaj in predvsem napiši, kaj doživljaš in kako, da te bomo tolažile in ti pomagale skozi najhujše dneve. Lahko mi pišeš tudi na mail, bom zelo vesela.
Držim pesti in sporoči, če ne prej, ko se bosta objemčkala z dojenčkom.
LP