PRAVZAPRAV SPLOH NE VEM KAKO NAJ ZAČNEM, PA ČEPRAV SE IZGUBA OTROKA NI ZGODILA MENI PA SE JE PRED NEDAVNIM MOJI SESTRI S KATERO SVA KOMAJ ČAKALI DA DOBIMO TEGA NOVOROJENČKA . VSI DOMA SMO ŽE NESTRPNO ČAKALI DA SE RODI NAŠA MALA PUNČKA, KI SMO JO VSI Z VESELJEM PRIČAKOVALI. KONČNO SMO JO TUDI DOČAKALI, 14 DNI PRED ROKOM JE PRIVEKALA NA SVET VSA VESELA IN ZDRAVA MOJA NEČAKINJA. PO TREH DNEH JE ŽE LAHKO ODŠLA IZ BOLNICE DOMOV SAJ JI PO MNENJU ZDRAVNIKOV NI BILO POTREBNO VEČ BITI V BOLNICI SAJ JE DEKLICA POPOLNOMA ZDRAVA, DOBILA NI NITI ZLATENICE, KI JE TAKO POGOSTA. PO TEDNU DNI KO SMO DOMA OD SREČE VSI HODILI OKROG NJE PA JE NEPRIČAKOVANO IN NE VEDOČ ZAKAJ UMRLA. SPRVA SPLOH NISO UGOTOVILI VZROKA PO 14 DNEH PA JE V OBDUKCIJSKEM POROČILI PISALO DA JE IMELA VIRUSNO PLJUČNICO.

SPRAŠUJEM SE KAKO LAHKO OTROKA IZ BOLNIŠNICE POŠLJEJO DOMOV BOLNEGA MI PA TEGA NISMO VEDELI IN JI NISMO MOGLI POMAGATI?

RADA BI ŠE POVEDALA TO DA JE MOJA SESTRA S HČERKICO PONOČI ODŠLA K DEŽURNI ZDRAVNICI, SAJ JE MALO BRUHNILA. TA PA JI JE LE DALA FIZIOLOŠKO RAZTOPINO IN JO POSLALA DOMOV. KAR POMENI DA OTROKA NI NITI POGLEDALA (NI JI POSLUŠALA SRČEKA)!
ČEZ 6 UR PA JE UMRLA!

ZATO BI RADA STARŠE OPOZORILA NAJ BODO PREVIDNI IN VZTRAJNI PA ČEPRAV ZDRAVNIKOM NI DO PREGLEDA, MOGOČE BI LAHKO NAŠO PUNČKO TAKRAT ŠE REŠILI?

VEM DA JE MOJE PISMO DOLGO VENDAR SI NE MOREM POMAGATI DA NE BI NAPISALA ZGODBE, KI JE TAKO SPREMENILA SREČO NAŠE DRUŽINE V DNEVE ŽALOSTI IN UPANJA NA BOLJŠE.

SESTRI SKUŠAMO POMAGATI PRAV VSI IN JO TOLAŽIMO , VEM PA DA NJENA BOLEČINA NE BO NIKOLI IZGINILA!

Pozdravljena Marisol.

kar ne morem si predstavljat, da bi bila na mestu tvoje sestre.Se mi bi pa to lahko zgodilo.
Moj malček, ki je bil povrhu še nedonošenček, je pri enem mesecu zbolel.Nenadoma, zamašen nosek, jokav je postal, siten in neješč, ker pač ni mogel sesat.Šla sem k zdravnici, ki mi je dala samo fiziološko.
To seveda ni pomagalo, otroček je začel vedno težje dihati, ko sem opazovala prsni koš, se je ob vdihu zelo močno vgreznil.Takoj sem letela nazaj in zahtevala “pravo” zdravljenje.Dobila sem napotnico za pediatrično.Tam sva bila 10 dni, od tega je bil kar 4 dni pod”šotorčkom” s kisikom, saj je bila koncentracija kisika v krvi precej kritična.Ne morem ti povedat, kaj sem takrat doživljala, ko sem ga opazovala, tako bolanega in nemočnega.Še bolj pa si ne morem predstavljat, kaj bi bilo, če bi se končalo tako tragično kot pri vas.
Mislim na vse vas.

odločila sem se, da ti odgovorim, saj imam jaz enako izkušnjo. Pred 17 leti sem našla zjutraj osemmesečnega sina mrtvega. Obdukcija je pokazala, da je šlo za virusno pljučnico. Kar nisem mogla verjeti, saj do takrat nisem slišala za to. Ne vprašaj, kak šok smo doživeli. Razložili so mi sledeče: značilno za virusno pljučnico je, da je začetek in konec v 1-3 ur. Otrok dobi visoko vročino, pade v nezavest in “počijo” (nekak tako so rekli) mu pljuča. Edina možnost zanj bi bila, da bi se to zgodilo po dnevi, ko bi lahko opazili, kaj se z otrokom dogaja ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer bi ga priklopili na umetna pljuča in kisik – seveda, če bi bio še dovolj zgodaj, da ne bi pustilo posledic na možganih. Ker pa se je to zgodilo ponoči, otrok ni jokal, enostavno je padel v nezavest in umrl.
Veliko časa je preteklo od takrat, čas celi rane, vendar,…..

Tebi in predvsem tvoji sestri izrekam iskreno sožalje!
Dobro vem, kaj pomeni smrt otročička, pa tako željenega. Meni je tudi umrla punčka, 10 ur po prezgodnjem porodu v 34. tednu. Prav tako, kot ti, jo je težko čakala moja sestra, imela je z njo takšne in drugačne načrte, dejansko je sebe postavila za nadomestno mamo. Po tistem hudem šoku, ji je bilo hudo, kakor da je bila čisto njena.
Vesela sem, da si nam zaupalo svojo oz. vašo izkušnjo, kajti, tako bomo vse mame in predvsem vse bodoče mame lahko pozorne na to in bomo takoj ostro odreagirale v taki situaciji. Ugotovila sem že, da če nisi sam napol zdravnik, potem te ta pravi zdravniki jemljejo bolj za rezervo.
Tudi pomisliti ne upam, kaj preživljate, kajti tudi mi se šele pobiramo. Želim vam veliko moči, kajti potrebovali jo boste, veliko se pogovarjajte in ostanite v dobrih odnosih. Predvsem pa stojte ob strani kar se da tvoji sestri in njenemu partnerju. Če bo sestra nekoč imela toliko moči, naj se nam sama javi, kajti tu so sama taka dekleta in mame, ki so tako ali drugače izgubile svoje otročke. Iz lastnih izkušenj ti povem, da sem tu našla veliko sotrpink s katerimi se zelo rada pogovarjam, z nekaterimi smo se tudi že videle in tako fajn se je pogovarjat o naših angelčkih s tistimi, ki so šle skozi iste poti žalovanja. Taki pogovori ti vrnejo optimizem in voljo do nadaljnjega življenja. Od moje izgube prvega otročička danes mineva 2 meseca in 4 dni.
Bodite močni in vedite, da mislimo na vas.

NAJLEPŠA HVALA PIKICI IN BREZI, KI STA MI ODPISALI IN MI ZAUPALI SVOJO IZKUŠNJO!

NAJ ŠE POJASNIM NEKAJ STVARI, KI JIH NISEM NAPISALA. KOT SEM ŽE OMENILA JE MOJA SESTRA SVOJO PUNČKO ŽE PONOČI OB TREH PELJALA K ZDRAVNIKU SAJ JE BRUHALA IN SLEDEČE ŽE VESTE..

OB 11 DOPOLDNE PA JE OPAZILA DA JE NEKAKO ČUDNA, JE PA PUNČKA CELO NOČ JEDLA IN BILA PRIDNA KOT DA JI NIČ NI. HITRO JO JE ODPELJALA V ZD KJER SO JO DALI V REŠILNEGA KI NI IMEL NIČESAR DRUGEGA KOT KISIK IN JI ZATO MED POTJO NISO MOGLI POMAGATI. KO SO PRIŠLI V MARIBOR JE ŽE PRENEHALA DIHATI IN REŠITVE VEČ NI BILO. 15 MINUT SO JO OŽIVLJALI, POTEM JE BILA CEL DAN PRIKLOPLJENA NA APARATE, PONOČI PA JE UMRLA.

ZDRAVNIKI NISO PRI NJEJ OPAZILI IN NAŠLI NOBENE STVARI ZARADI KATERE BI LAHKO UMRLA.

ŠELE PO 14 DNEH KO JE BILA KONČANA OBDUKCIJA SO NAPISALI DA JE IMELA VIRUSNO PLJUČNICO.

NA RAZGOVORU Z OTROŠKO ZDRAVNICO JE LE TA REKLA MOJI SESTRI DA TA PLJUČNICA SPLOH NI NIČ TAKEGA IN DA SE NE RABI ZDRAVITI NITI Z ANTIBIOTIKI!! ZANIMA PA ME ZAKAJ TEGA NISO NAŠLI TAKOJ ČE TA BOLEZEN NI NIČ TAKEGA ???

PORAJA SE MI VRSTO VPRAŠANJ S KATERIMI SVOJE SESTRE NOČEM VEČ OBREMENJEVATI, SAJ NAM TO NE BO POVRNILO NAŠE PUNČKE!!

SPODBUJAMO JO Z BESEDAMI, MED DRUGIMI TUDI Z NOVIM DOJENČKOM SAJ SE NAM ZDI DA BO LE TAKO PREBOLELA SVOJO PRVO PUNČKO!!

UPAM DA BO KMALU SPET ZANOSILA, SAJ JI TUDI TA NOSEČNOST NI DELALA TEŽAV, VEM PA DA BO V SEBI IMELA NEIZMEREN STRAH, KI GA ČUTIM TUDI SAMA!!

NAJLEPŠA HVALA ZA SPODBUDNE BESEDE TUDI TEBI MOJCA!

NE VEM ALI SE JE MOJA SESTRA ŽE PRIPRAVLJENA TAKO POGOVARJATI SAJ SMO IMELI 4.12, PREJŠNJI TEDEN KOMAJ POGREB NA MARIBORSKEM POLJU BELIH VRTNIC.

SEDAJ PA JE ODŠLA K SORODNIKOM DA NE BO SAMO DOMA, KER TAKO NE MORE BITI V SOBI. ZATO SE DOSTI SPREHAJAMO ZUNAJ IN JI SKUŠAMO NEKAKO POMAGATI, ČEPRAV VČASIH VEČ NE VEM KAKO ??

VEM PA DA JI OB STRANI STOJI TUDI NJEN FANT IN DA BREZ NJEGA VERJETNO TEGA NE BI PREŽIVELA!

BOM PA JI VSEKAKOR VSE POGOVORE POKAZALA TAKO DA BO VEDELA DA NI SAMA!!

NAJLEPŠA HVALA, JANJA

Strašna zgodbica. Vedno znova me presune. Kar trese me, ko berem te stvari. Priznam, da določenih zgodb kar ne morem prebrat do konca, ker imam non stop pred sabo sliko kako bi bilo, če bi se to zgodilo mojemu sinu. Grozno. Globoko sožalje. Sem brez besed… Žalostna in šokirana.

Nam so takoj po smrti – mislim naslednji dan delali obdukcijo in takoj povedali, da je imel virustno pljučnico. Zvečer, predno je šel spat, ni kazal nobenih znakov bolezni, bil je zelo živahen, 2 dni pred tem smo bili pri pediatru na rednem pregledu in če bi se dala ta pljučnica ugotoviti kaj prej, potem bi sigurno zdravnica kaj slišala na pljučih.
Tudi jaz sem imela potem grozen strah pri drugem otroku. Pa naj povem še to, da sem 3 mesece po smrti imela izvenmaternično nosečnost, tako, da so mi odstranili še en jajcevod in sem živela v strahu, če bom sploh lahko zanosila (čeprav pred tem nisem imela problemov z zanosirvijo, saj smo pred sinom, ki je umrl že imeli punčko). In po uspeli nosečnosti, ko sem po izvenmaternični nosečnosti rodila sina, sem bila noseča še 1x. Zato svetujem, naj se sestra v primeru, da želi zanosti, čim bolj umiri. Pa mogoče počaka kako leto.

Kako je to mogoče, da daš zdravega otroka spat, zjutraj pa se ne zbudi?
Da ni prav nobenega znaka?
Tudi pri mojem malčku so postavili diagnozo VIRUSNA PLJUČNICA, na srečo pozdravljena.Ampak vseeno, dva dni pred pristankom v bolnišnici, mi je bilo jasno, da z njim nekaj ni vredu.Bil je močno nahoden, siten razdražljiv , neješč…..in ker so pri otroku dihalne poti zelo kratke, se nahod hitro preseli v pljučka in to je potem virusna pljučnica.Prijateljica je medicinska sestra na otroškem oddelku in povedala mi je, da imajo največ prav virusne pljučnice pri otrocih od 0 pa do 3 let.Ampak vendarle je to ozdravljiva pljučnica in otrok ima jasne simptome, ki nakazujejo, da gre za pljučnico.
Ne vem no, kar ne morem k sebi, še posebaj, ker imam sama doma takega otročka in ga kar hodim neprestano gledat.

Lep pozdrav

HVALA BOGU ZA PRIMERE, KJER SO ZNAKI NEKE BOLEZNI VIDNI! PRI NAŠI PUNČKI NI BIL VIDEN PRAV NOBEN ZNAK, SAJ JE ZELO VELIKO JEDLA, NIČ SE NI JOKALA IN CELE DNEVE JE LEPO SPALA:

RES NE VEM KAKO NAJ BI OPAZILI DA JE Z NJO KAJ NAROBE ČE PA NIKOLI SPLOH NI JOKALA, NITI KO SMO JO PREVIJALI IN PREOBLAČILI SE NI NIČ ZBUNILA.

KONEC KONCEV PA PO MOJE TUDI NI 100% DA JE RES IMELA TO VIRUSNO PLJUČNICO, SAJ ZDRAVNIKI SVOJE NAPAKE NE BODO NIKOLI PRIZNALI PA ČE SO JO MOGOČE TUDI STORILI.

LAHKO SE LE TOLAŽIMO S TEM DA JE BILA BOLANA IN DA JI NI BILO REŠITVE!!

MARISOL

Oprost, ampak tudi jaz sem že ob prvem branju pomislila na”lažno” diagnozo.In še 14 dni ste čakali na obdukcijski list.
Ja kot si rekla, njih nihče ne preverja.

LP

Ja, drage punce! Zgleda, da se moramo vsi povprek, ki se odločamo za starševstvo, sedaj zavedati tudi tega, da bomo morali postati še zdravniki za svoje otroke. Jaz sem izgubila zaupanje v medicino, prav nič naredijo tako kot bi morali in sedaj še ukinjajo vse zdravnike. Mogoče pa ravno zaradi tega, ker so itak nesposobni in delajo samo za stroške. Pa naj mi nihče ne zameri, kajti, niso vsi za v isti koš, velika večina pa je.
Glede obdukcijskega izvida, lahko rečem samo, da ste ga dobili zelo hitro. Jaz sem za mojo punčico izvid dobila, ker sem bila tečna, da ga hočem imeti in mi ga je dal potem pediater, pa še to samo fotokopijo. Drugače ga sploh ne bi dobila. Pa tudi pravijo tako, da vsi ga sploh ne dobijo!
Žal mi je in mislim na vas in vse

Jaz sem na obdukcijski list tudi zelo, zelo, zelo dolgo čakala. In če ne bi “težila” ga spoloh ne bi dobila. Tak nered in brezbrižnost je na tem področju. Ne, ne postavijo se v kožo nas, ki smo prizadeti…in želimo vedeti vzrok. Saj le tako se lahko odločiš za naprej…

Tudi sama ostajam brez besed.

Tanja

Zelo težko sem se odločila, da sama povem moj primer, ki se mi je nedavno zgodil.

Umrla je moja zlata punčka, stara 4 mesece. Bila je neozdravljivo bolna, že od poroda. V končni fazi še vedno ne vem, kaj bi bilo bolje, vsaj zame, da bi preživela in bila prizadeta celo življenje, živela po bolnicah odvisna od zdravniške pomoči,…… Vem, da je bila velika borka, tako zelo je hotela živeti, borila se je 4 mesece, vendar vojno je izgubila. Kaj naj si sploh mislim ????? Bolje za njo, rešena je večnega trpljenja, bolečin.

Ostajam z kupom nerazjasnjenih vprašanj,…. kako se je to lahko zgodilo, zakaj ravno nam, kaj sem naredila narobe, kako bi lahko preprečila to, zakaj UZ ni ničesar pokazal??? Meša se mi že od vsega, vendar opažam, da se pobiram, ker se moram, če ne zase za sina in moža in misel, da je kljub vsemu to najboljša rešitev za vse nas še najbolj pa za moje malo srčece, ki je najbolj trpela.

Sprašujem se , ali bom upala zanositi še enkrat, kaj če se tragedija ponovi, čeprav skoraj ni možnosti za to??? Kako lahko zaupam “statistiki”, da so taki primeri zelo redki oz. jih ni, bil je samo moj ????

Oprostite, da sem vas morila, upam, da mi bo le malo bolje. Vse skupaj je brez repa in glave, kot moje življenje, čeprav se trudim, da tega ne pokažem. Našo punčko smo pokopali, minilo je slabih 14 dni, pa vendar se mi zdi, da je nimam že celo večnost, zakaj je tako ????

Ostaja mi le “zadovoljstvo”, da grem na njen grob, kjer lahko postojim, se spomnim na dneve ob njej in ji prižgem svečko !!!!

Vsem mamicam, ki ste to doživele in prav tako tebi teta Marisol, iskreno sožalje.

žalostna mamica

Pozdravljena
Iskreno sožalje ob izgubi punčke. Vem ,kako ti je hudo, meni danes mineva točno dva meseca in devet dni, ko sem sama izgubila svojo prvo punčico. Tudi mi smo imeli individualni pokop, bilo je hudo in vse bi dala, da to ne bi bilo potrebno dati skozi nobeni mamici in očkotu več.
Hudo je in še enkrat naj povem, da se moramo pobrati in se naučiti živeti s to bolečino, kajti pozabiti tega ne moreš nikoli.
Lepo nedeljo vsem in prižgimo danes vsi svečke za naše angelčke in vse ostale umrle otročke.

NAJLEPŠA HVALA VSEM, KI STE NAPISALE SPODBUDNE BESEDE ZAME IN ZA MOJO SESTRO!!

TUDI SAMA ŽELIM VSEM ŽALOSTNIM MAMICAM IN OSTALIM, DA BI JIM S SKUPNO POMOČJO IN DOBRIMI PRIJATELJI KI NAS OBDAJAJO PREBOLELI TO NEIZMERNO BOLEČINO, KI SE JE NE DA POZABITI AMPAK JO MOGOČE LE NADOMESTITI Z RADOSTMI, KI NAM JIH LAHKO PRINESE NOV OTROČIČEK.

MENIM,DA JE LAHKO VSAJ TO ENA VELIKA TOLAŽBA IN SREČA ZA PRIHODNOST. ZATO TUDI SVOJI SESTRI POMAGAMO TAKO DA BO ČEZ ČAS ZBRALA POGUM ZA NOVEGA OTROKA IN BO LE DELNO POZABILA NA MOČNO ŽALOST KI JO PESTI V TEM TRENUTKU!!

ZANIMA PA ME KAKŠNA JE TA NOVA KNJIGA, ČE JE MOGOČE KATERA ŽE PREBRALA??

MIDVE S SESTRO GREVA PONJO JUTRI ZJUTRAJ IN JO BOVA VERJETNO KAR TAKOJ PREBRALI!!

LEP POZDRAV IN HVALA VSEM!!

moj otrok ni imel nobenih znakov. Zvečer, preden sem ga dala spat, je pojedel krožnik čokolina. pa bili smo pri zdravniku na rednem pregledu, kjer niso ugotovili nič. ne vem, kako je to mogoče, tudi jaz sem se vprašala, ko smo dobili izvid obdukcije. in resnično nismo mogli verjeti.

Jaz sem knjigo prebrala, ko še ni bila izdana in mi je bila zelo všeč. V njej najdeš marsikaj, kar bi morali vedeti vsi že prej, ne takrat, ko je prepozno. Pa tudi zgodbe nekaterih mamic so notri, katerim se imamo zahvaliti, da je knjiga nastala. Verjamem, da vama za nakup ne bo žal!!!
Lep pozdrav in srečno

MArisol!
Tudi jaz sem izgubila punčko, ki je žal nisem niti videla. Bila sem v šestem mesecu in naenkrat ni bilo več utripa. Rodila sem zares v mukah in najraje bi umrla. Na izvide sem potem čakala več kot mesec dni in če ne bi imela veze bi čakala še bolj dolgo. Upala sem, da mi bojo povedali kaj je bilo narobe. Pa nič, izvidi so bili vredu, le celice se niso več razvile, ker so odmrle, tako da se ni videlo ali je šlo za kakšno genetsko napako. Bila sem zelo šokirana. Doma imam kopijo izvida, za katero sem morala prosit, in ko berem kako je bilo z mojo punčko vse vredu, organi vredu, možgani vredu razviti, vse OK, postanem tako besna na cel svet, da bi kar vse okoli sebe razbila… A nič je ne more več vrnit….
Ker sem prebrala, da je vaša punčka pokopana na polju belih vrtnic, mislim da vem kje. Tudi jaz grem velikokrat tja in prižgem svečko, čeprav moja punčka ni tam posipana, ker ko sem jaz rodila še ni bilo polja belih vrtnic. Otvoritev je bila 10 dni kasneje. PA vseeno grem vedno tja. In ko sem bila v nedeljo tam, sem videla par ki je pri novem grobeku prižigal svečko. Mislim da je bila tvoja sestra. A je blond? Moram ti povedati, da sem stala tam in kar nisem mogla umakniti pogleda, tako me je prizor ganil. Želela sem stopiti do nje, jo objeti, pa nisem upala, mogoče ji ne bi bilo prav. Če bi bila sama bi pa to sigurno storila. Vidim tudi, da je na polju belih vrtnic vedno več svečk, to me potolaži, ker vem da moja Lea ni sama, da so z njo tudi drugi angelčki, čeprav bi bilo prav, da jih ne bi bilo nič…..
Lp in veliko upanja in optimizma želim tebi in tvoji sestri
Simona

LEP POZDRAV TUDI TEBI SIMONA!

V NEDELJO SICER TAM NI BILA MOJA SESTRA, KER SEM JO VPRAŠALA, VENDAR PA MENIM DA KATERAKOLI ŽALUJOČA MAMICA JE BILA BI BILA PRIPRAVLJENA SE POGOVARJATI!!

MOJA SESTRA JE VELIKA 168CM SVELLO RJAVIH LAS Z BLOND PRAMENI, JAZ PA SEM VELIKA 180CM (NEZGREŠLJIVA) BARVO LAS PA ŠE SAMA VEČ NE VEM!! V GLAVNEM NEKAJ BLOND PRAMENOV IN VSE OSTALE BARVE, ČE SE KDAJ SREČAMO SE BOVA Z VESELJEM POGOVORLI S TABO ALI KATEROKOLI DRUGO!!

NAŠI PUNČKI PA JE BILO IME NELI IN BO KMALU DOBILA TUDI SVOJO TABLICO NA POLJU BELIH VRTNIC!!

LEP POZDRAV OD JANJE IN NJENE SESTRE!!