Pozdravljene,

mislim, da Primož ne more pomagati, tako, da bo preverjal sporočila. Pri anonimnih forumih je vedno težko vedeti ali je nekaj res ali ne.

Meni je bilo sporočilo res zelo čudno – saj nobena porodnišnica v Sloveniji ni na takšnem nivoju kot je bilo navedeno. Vprašanje je bilo ali je bila neznanka v takšnem šoku ali je s tem hotela svojo nesrečo prikazati drugače.

Glede na navedbe njenega moža mislim, da gre predvsem za “bežanje pred kruto resnico”.

Lep pozdrav

Jaz kar ne morem verjeti, da lahko zdravniki že prvi oz.drugi dan po porodu postavijo diagnozo, da je otrok gluh.
Jaz sem v porodnišnici ležala z mamico, katere deklica se ni odzivala na tiste zvočne valove, ki jih z napravico pošljejo v uho.
Mislim, da ta test opravljajo po vseh porodnišnicah drugi ali tretji dan oz. pred odhodom domov.
Kot sem že omenila, se deklica ni odzvala pri preiskusu ne na eno ne na drugo uho, pa ji nihče ni postavil diagnoze, da je gluha.
Ponovili so na dan odhoda iz porodnišnice, pa tudi ni bilo odziva. Mamica je bila seveda prestrašena, vendar so jo potolažili, da ne gre za gluhost.Saj te menda ne moreje odkriti takoj, razen če je otrok tudi drugače videti prizadet.
Mamico so naročili na kontrolo čez tri tedne, medtem pa ji naročili naj z dneva v dan opazuje kako se otrok odziva na okolico in dogajanje okoli nje.
Po treh tednih je bil odziv na desnem ušesku, na levem pa še vedno ne, pa so jo ponovno naročili čez tri tedne. Ves ta čas o gluhosti niso mogli govoriti, pri tako majhnem otroku ne.
Danes je deklica stara 6,5 mesecev in se veselo odziva na vsak glas, prav tako kot moj malček, ki je že prvi test “opravil” uspešno.

Torej še vedno dvomim o resničnosti te zgodbe.

Lp

mogoče res ne drži vse tako, kot je napisala tista oseba, ampak nismo mi tisti, da bi to presojali
forum je vendar tu za “ventiliranje”, a je komu od forumcev storjena kakšna škoda???
mogoče pa je kateri od pozitivnih postov le malo ublažil stisko

nikoli ne moreš vedeti, kako boš odreagiral v neki hudi preizkušnji
imam zdravega otroka in upam, da ne bom postavljena v situacijo, ko izveš, da otrok in zdrav in se ti zruši svet
nikakor pa si ne bi upala trditi kako bi v taki situaciji odreagirala

saj, veste, dokler ne prehodiš miljo v njegovih čevljih……….

pozdrav!

Bravo Tejka:)

Prav danes sem hotela napisat nekaj takega.

LP Kajak

Kdo je mati otroka, ti ali tvoja mama?

Zakaj ti je toliko pomembno mnenje tvoje matere?

Vazno je, kaj ti cutis do otroka!

Ce ga res nimas rada, je za otroka res najbolje, da ga das v posvojitev!
Zakaj bi otrok trpel zaradi vasih predsodkov. Zanemarjanje otroka in grdo ravnanje je kaznivo!

Raje se obrni na socialno, tam ti bodo vse razlozili glede posvojitve.

Primož posreduj, saj to pa mislim da je ena velika zajebancija, ali pa je oseba resnično motena, da svojega otroka imenuješ pankart – ne normalen človek sigurno ne. Če je zgodba resnična pa gorje otroku, ki ima tako mamo

Draga Fdgf!

Otrok je tvoj, ne od tvoje mame. TVOJ! Če sta ti in tvoja zgodba resnični, potrbuješ strokovno pomoč in to takoj.

Želim ti, da bi se spravila skupaj in da bi bila dobra mama svojemu otroku, pa kakršenkoli že je!!

Očitno te tvoja mama ni imela rada in nisi sposobna ljubezni ne do sebe in do svojega otroka. Zdaj si v stiski, ker tvoja mama še tvojega otroka ne sprejme. Se pravi dva “p…”.
Če je tako, da ne boš zmogla imeti rada niti sebe niti svojega otroka, ga res raje daj v posvojitev ali rejništvo. Jaz imam tvojega otroka rada že samo preko foruma in mi je zelo hudo zanj, ker se je rodil v tako družino.
Res si poišči strokovno pomoč, res ti bodo pomagali. Mislim, da si v veliki stiski.

Če pa tvoje vprašanje vzamem dobesedno, pa brez oklevanja vzamem tvojega gluhega otroka. In to z velikim veseljem.

Mi imamo otroka vsi radi, le ona ima še vedno včasih izpade. Naj Primož vse to pobriše, da bo mir.
Otroka nimamo namena oddati

Me veseli, da imate vi vsi (čeprav ne vem kdo to ste vsi???) otroka radi.
Le ona ima izpade, “ona” je pa mama tega otroka in najpomembnejša oseba v otrokovem življenju, posebej na začetku življenja.
Torej je prav da ti kot oče in njen partner poskrbiš zanjo in za otroka in da te njene “izpade” vzameš resno. Ti njeni izpadi so resna opozorila, nihče ni težaven, če sam ni v težavah.
Dajta poskrbita za tega otroka kot se za dar kot je novo življenje spodobi.

Mislim da ta oseba Fdgf sploh ni ista oseba kot fdgf, a ni tega noben spregledal.

> Otroka nimamo namena oddati

Otrok je zivo bitje, ki si zasluzi ljubezen, skrb, nego, odgovornost in spostovanje!

V primeru, da so posti resnicni, je potrebno (ob otroku) najprej poskrbeti za mater, ki zna biti v svojih nekontroliranih izpadih (po postih sodec) otroku zivljenjsko nevarna in za oceta, ki ocitno ne zna poskrbeti za partnerico. Namesto, da bi poskrbel za njeno zdravstveno/custveno ravnovesje, se izmenicno oglasata na forumu, eden z izpadi, drug z nekaksnimi bedastimi opravicili in pojasnili…

V primeru, da so posti nakladanje, pa ste skrajno neodgovorni, da se iz taksnih stvari salite!

Na kratko: v obeh primerih potrebujete takojsno strokovno pomoc.

Aleksa

Mislim, da ste se vsi preveč ostro odzvali tem dvem staršem, ki sta očitno še oba pod šokom, kar je tudi normalno v teh okoliščinah. Ne bom nič obsojala, povedala bom samo to, da poznam primer mamice, ki je imela po prvem in drugem otroku tako hudo poporodno depresijo, da otrok videti ni hotela, še celo v isti sobi z njimi ni hotela biti, vendat so s pomočjo staršev in moža to sčasoma uredili in sedaj so čisto normalna družina z trmi otroci……
Če bi jaz svoje mnenje povedala si tudi pod razno ne predstavljam, da bi tako reagirala, imam tri otročke in vse imam neznansko rada, kljub temu, da so bili težki porodi in tudi komplikacije….ampak ljudje smo različni….
Sigurno pa potrebujeta pomoč in to najbolje od bližnjih!

Tvojim besedam se pridružujem tudi jaz.
Tudi jaz mislim, da bi jima mogli biti v oporo, ne pa kritizirati. Mislim, da mamica preživlja “pravi pekel”,za to je lahko kriva poporodna depresija, lahko pa je kriv šok in njeno vseživljenjsko prepričanje, katerega ji je vcepila mama.
Predstavljajte si, da imate krivo hrbtenico in s tem živite recimo 30 let, potem pa želi nekdo to v enem dnevu spremeniti -nemogoče, za vsako spremenbo rabimo čas.
Tudi po porodu telo potrebuje čas,da pride v predporodne “obline”, pa še to ne vedno, pa tudi me ki smo rodile smo rabile čas, da smo se navadile živeti z dojenčkom -včasih zlavfa v mescu dni, včasih prej ali pa celo kasneje.
Zato mislim, da bo tudi pri njih še vse v redu, sam nekako se morajo sprijazniti, za kar pa je potreben ČAS.
Lp