Zdravo

Kolonijo smo preživeli, čeprav je bilo na začetku zelo hudo zaradi tamale ,ker ni bila znami .Potem je še sinu leva noga “zaspala” to se nam je do danes zgodilo trikrat upam da je s kolki vse vredu.Počakat moram do jeseni za ortopeda .
Operacija tvoje hčerke je vsem nam pustila globok pečat tudi solze so nam pritekle .Kot smo šlišali je bila premeščena na vrazov trg upam da poteka okrevanje dobro .

Berni če kaj potrebuješ mogoče le besedo vedi ,da ti stojimo ob strani. Drži se ti in tvoji domači
P:s pozdravi sestro

Aneri

ŽIVJO ANERI!

Nič nam ne gre po načrtih. Informacija je bila napačna, še vedno smo v KC. Vse se je zakompliciralo, ker se nam rana noče zaceliti in nam še vedno ven teče likvor. Vmes pa je še dobila ful vročino(ne vejo zakaj) in iz rane ji je sredi noči začela teči kri, ki je niso mogli ustaviti skoraj do zjutraj. Noro!!!!!! In sploh ne vejo zakaj. Danes je že 14 dni, kar je bila operirana in tako stanje kot je zdaj se nam lahko vleče v nedogled. Dokler pa ni rana suha nas ne spustijo domov, ker se bojijo okužbe.
Upam, da ne bo z vašimi kolki kaj narobe, saj ste imeli s tem že dovolj problemov. Hvala za pozdrave, vsem jih vračamo!!!!!!
Se še kaj slišimo!!!! Danes sem slučajno doma, ker sem imela ginekologa!
Berni

Draga Berni.

Tudi mi smo šli skozi podobno kalvarijo. Tudi moj sin je bil operiran na možganih 4x v prvih šestih mesecih, nazadnje v KC. Globoko te razumem in molim za vaju.
Če boš imela energijo, prosim napiši, zakaj ste bili operirani, saj že leto iščem podobne primere, da bi lahko izmenjala izkušnje. Veliko moči vam želim.

Lep pozdrav Berni!

4 leta je minilo, odkar mi je bil sin operin na glavi – anevrizma, vsa zahvala dr. Preglju na KC v Ljubljani, komajda so ga rešili in še to le zaradi moje vztrajnosti , saj sem ga sama peljala v Ljubljano in so šele tema postavili pravo diagnozo.

Vem kaj preživljaš, nikoli ne bom pozabila neprespanih noči, vseh dni preživetih v KC od jutra do večera, vendar danes lahko z velikim veseljem povem, da se je vse to izplačalo.

Sin je okreval, se zaposlil na Japonskem in letos po tolikih letih sem prejela najlepšo čestitko za rojstni dan, saj sem dobila priznanje, da si nikoli nebi toliko opomogel, če mu nebi tako tesno stala ob strani.

Ampak takrat ni bilo lahko. Po operaciji, kot omenjate z odprto glavo iz katere teče likvor, slabemu stanju mi je en dan rekel, da ne more več vztrajat, da mu je vseeno kaj bo z njim. Kljub moji bolečini in žalosti, ki sem jo čutila, sem mu jezno odgovorila, da je samo od njega odvisno ali bo vztrajal, imel voljo do življenja in ozdravel, ali pa obupal, mi in zdravnik, pa smo tisti, ki mu lahko samo pomagamo. Vkolikor nima želje do izboljšanja in je izgubil voljo naj mi pove, da nebom več prihajala in posedala ob njem, ter ga božala in se z njim pogovarjala. Čez čas je rekel, če je pa tako, se bo pa potrudil, saj vidi da nam veliko pomeni. Od takrat dalje se je stanje vsak dan boljšalo in je povsem okreval.

Danes mi pravi, če ga nebi jaz vsake toliko časa spomnila na te trenutke, bi jih že zdavnaj pozabil.

Splača se vztrajati, spodbujati, ne pa pomilovati in ob postelji žalovati, kot da je konec z njim.

Mora vedeti, da ga še čakajo svetli trenutki, seveda morate pa vski skupaj v to verjeti.

Lep pozdrav in čimprejšnje ozdravljenje!

ita

Danes sem

Imam12-letno hčerko , ki je bila pred tremi leti operirana – odstranili so ji tumor na možganih. Na srečo ni bil rakav , vendar bomo vsi do konca življenja zaznamovani s to izkušnjo .

Vem , kaj pomeni presedeti ure in ure ob otrokovi posteljici in čakati na odziv , na analizo tkiva , na to , da ponehajo bolečine , moliti , da bi nekdo ali nekaj naredil čudež in otrokovo trpljenje prenesel name …. ne bom omenjala strahu pred možnostjo , da je vse zaman ….

Danes je naša deklica sorazmerno v redu (ima še epilepsijo ) in naša hvaležnost Bogu in zdravnikom je neizmerna !

Naj dodam samo še to – v vseh tistih težkih trenutkih sva si bila z možem drug drugemu v oporo , če ne bi delovala tako , bi naju zlomilo . Le oba skupaj sva bila kos težki nalogi , kako otroku stati ob strani in mu najbolje pomagati , ko je bilo najhuje.

Želim vam vse dobro , predvsem pa ne izgubite upanja !

Nikita

p.s. če te kaj zanima , mi lahko pišeš na tale objavljeni naslov.