Barvanje sten
Jaz jedilnice ne bi barval z drugim, kot z belo. Takoj ko boste jedli recimo ribe, boš videla, koliko svetlobe ti v resnici požrejo druge barve. Preprosto ne vidiš več dobro koščic…… razen če ne obesiš nad mizo zelo močno luč. Kar pa spet ni v redu. Saj paše sem pa tja kaka pridušena svetloba v nekem lokalu, v vsakdanjem življenju pa je to prej motnja kot užitek.
Odvisno od tvojega okusa. Meni osebno so barve ZELO všeč. Sem pač tak tip človeka. Imam raje bolj nevtralno pohištvo in stene in dodatke v barvah, ki jih po par letih, ko se jih naveličam, zamenjam (je ceneje kot menjati pohištvo). Kakšne barve bi pasale k tebi je malo odvisno tudi od strani neba kjer se nahaja jedilnica – npr. če je na sončni strani z vpadom direktnega sonca bi jaz kakšno “hladnejšo” barvo – recimo svetlo zeleno in obratno če je na severni – kakšno toplo recimo oranžno (pri nas je oranžna in meni najljubši prostor). Vedno barvam največ 2 steni v prostoru (ostalo belo) in kakšno nišo če je, za popestritev. Odvisno tudi od efekta ki ga želiš doseči, pa če je ta stena ki jo želiš barvati prazna (brez omar) ali je tam še polno “šare”?? Na splošno imam še vedno občutek da smo pri nas zelo konzervativni kar se barv tiče. naši prijatelji imajo večinoma tudi samo bele stene. Ko pridejo na obisk so pa čisto navdušeni, ampak sami priznajo da nimajo poguma da bi kaj spremenili. Jaz se na to ne oziram, če mi ne rata prava barva, pač prebarvam v drugo (se je zgodilo samo enkrat).
Glede luči in rib – ne vem no… a še kje nimate luči nad mizo? Že zaradi ambienta mi ne gre v glavo, pa sploh ni nujno da je mčna luč, pač pa direktna na mizo.
Mavrični pozdrav.
No, tale pripomba z ribami in svetlobo tudi meni ni jasna.
Saj svetloba vendar ni odvisna od barve jedilnega kota pač pa od vira svetlobe in njegove pozicije v prostoru.
Sploh pa – tudi bela ni samo ena, ena je bolj siva kot druga, druga bolj smetanasta kot tretja, itd. Tudi vsaka bela ne paše na vsako pohištvo in tudi nobena bela se ne obnaša isto pri istem viru svetlobe.
Ra razjasnim tole okoli svetlobe….
Bela svetloba kot taka ne obstaja. Obstajajo samo svetlobe s točno določeno valovno dolžino, vsaki dolžini pa v naših očeh pripada določena barva… in to njih na milijone nians. Šele ko naše oko vidi cel spekter (od rdeče na eni strani do vijolične na drugi – cca 600nm do cca 400nm valovne dolžine), si možgani to razlagajo kot belo svetlobo.
Luč v jedilnici ima dve funkciji. Relativno ozek kot svetlobe pada direktno na mizo in z belo svetlobo (se pravi mixom vseh svetlob) osvetljuje pogrinjek. Vsa preostala svetloba, ki izhaja iz luči v vse smeri, pa potuje k stenam od katerih se odbije in kot odboj dodatno osvetljuje prostor (tudi mizo). Če so stene barvane belo, potem se ogromen del svetlobe odbije nazaj in pomaga k splošni osvetljenosti. Če imamo steno barvano recimo v rdeče, potem se od nje odbije samo rdeč del spektra, ne pa vsi ostali, ki jih je mnogo več (rumena, zelena, modra itd….). Ta odboj mi vidimo kot rdečo barvo. V primeru belih sten imamo torej pri isti moči žarnice bistveno razliko v moči svetlobnega toka, ki osvetljuje prostor. V primeru barvnih sten je splošna osvetljenost prostora zaradi selektivnih odbojev mnogo manjša.
Problem jedilnice in ribjih koščic torej zelo lahko rešimo tako, da namesto običajne žarnice, ki bi pri belih stenah zadostovala, montiramo nad mizo bistveno močnejšo usmerjeno žarnico, ki bo imela izsevano svetlobo ki direktno zadane mizo enake moči kot slabotnejša žarnica ob pomoči odbojev.
In tu nastane spet problem. Dobimo zelo močan curek svetlobe direktno nad mizo in bistveno temnejšo okolico. Možgani nonstop prilagajajo odprtino za dovod svetlobe (zenico) trenutni osvetlitvi. Če torej z očmi begamo malo po močno osvetljeni hrani in malo po temnejši okolici, so te spremembe zenic zelo hitre in konstantne. Kar privede do utrujenosti očesa in posledično slabega počutja. Ni namreč za oči nič slabšega, kot ostri prehodi med kontrastno (preosvetljeno) in nekontrastno (temnejšo) površini. Zato tudi obstajajo pravila, kakšno luč moramo imeti ob računalniškem zaslonu, kakšno ob televizorju, kakšno ob branju časopisov….. Še večji prolem je, če nastopajo kontrastne barve. Recimo stena v rdečkastem tonu in pogrinjek v modrem imato po barvni plati zelo različno valovno dolžino prevladujoče barve. Različna valovna dolžina pa hkrati pomeni, da ob točno določeni debelini zrkla (v očeh) nastaja ostra, fokusirana slika na očesu pri različnih barvah različno globoko. Če poenostavim… če oči fokusirajo sliko na nekaj modrega, bodo vse kar je rdeče videli nekoli neostro… in obratno. Možgani pa težijo k popolni fokusiranosti tistega, v kar trenutno gledamo, zato sinhrono z beganjem oči (ki to počnejo kar naprej) ustrezno krčijo ali širijo zrklo. Rezultat v počutju je enak, kot sem ga napisal že prej.
Iz vsega navedenaga prodajajo proizvajalci svetil svetila z različno barvno temperaturo. Kar poglejta na škatlice s boljšimi žarnicami, na njih vedno piše ta podatek. Za neko spalnico je recimo zelo prijetna nižja barvna temperatura (bolj rumenkasta, topla svetloba), v delovnem prostoru oziroma v jedilnici pa je zaželjena čim višja barvna temperatura (močno bela). Ki pa je ne moremo dobiti, če nam recimo ena od sten odbija rdeč spekter.
Vse tole si nisem izmislil jaz, ampak so splošna fizikalna dejstva, po katerih profesionalni arhitekti oziroma dekoraterji opravljajo svoj posel v višje ugodje svojih strank. V nekaterih primerih pa so svetlobne vrednosti celo predpisane.
Želim barvati steno v jedilnici, dolgo 2.5 m. Je prazna , na njej bo visela le slika ali dve. Druga stena je v dnevni sobi, dolga 4 m. Ob njo bo postavljen kavč v bež barvi in tudi tu kaka slika. Oba prostora sta obrnjena na jug in sta zelo svetla. Dnevna ima veliko okno in velika panoramska vrata, jedilnica pa velika panoramska vrata. Steni bi želela pobarvati v pastelni breskovi barvi, bolj svetli kot ne. Ta barva je tudi “rdeča nit” med dodatki. Opremo imamo svetlo (beljen hrast), parket prav tako.