Pri nas imamo zelo trdo vodo – veliko vodnega kamna, ki se odlaga na pipah, tuših …

Na spletnih straneh sem našel podatke o odstranjevalcu vodnega kamna “MERUS”. Sicer je mogoče napravo vrniti v 30 dneh, pa vendar.

Ali ima mogoče kdo izmed vas kakšne izkušnje s tem. Zadeva ni ravno poceni, zato želim o tem še informacije iz prve roke.

V praksi že dolgo poznamo mehanizme, ki pomagajo pri preprečevanju nalaganja apnenca na stene cevi, bojlerjev itd. Vse delujejo tako, da preprečejo prostim molekulam apnenca, ki se nahajajo raztopljene v vodi, da bi se sprijemale v večje kristale. Najstarejša rešitev je preprost magnet, ki ga postavimo okoli cevi. Še boljša je rešitev, ko okoli cevi navijemo elektrodo, katero napaja izmenično polje iz generatorja. Obe metodi delujeta, sta preprosti in poceni. Seveda se najdejo proizvajalci, ki iz tega naredijo celo “znanost” s polno lučk, nastavitvenih gumbov itd, ampak dejstvo ostaja, da enako deluje uspešno naprava za 500 Sit kot naprava za 50.000 Sit.

Ker pa si takšno “napravo” pravzaprav lahko skoraj zastonj naredi vsak doma, so se nekateri spomnili narediti zadeve, ki so zavite v meglo skrivnosti, ki za svoje delovanje nimajo nikakršnih znanstvenih razlag. Take so naprave tipa informiranih filtrov (ko v “tovarni” bodoče filtre izpostavljajo dlje časa prijetnim zvokom Mozarta, ko jim šepetajo lepe besede in podobne traparije) ter naprave, ki naj bi iz okolja “srkale” neke neznane “energije” ter jih oddajale v cev, po kateri teče apnenčasta voda. V to zadnjo skupino sodi tudi MERUS.

Poglej Frenk. Delovanje prvih dveh naštetih naprav je že zdavnaj dokazano. So tako preproste, da jih skoraj zastonj lahko naredi vsak sam doma. Kaj misliš, zakaj jih potem ne vgrajujejo v bojlerje, pomivalne stroje in podobne zadeve že kar proizvajalci? Misliš da bi se jim pri 50.000 Sit vredni zadevi poznalo tistih porabljenih 100 Sit, če pa bi bili zaradi tega na trgu najboljši? Preprosto zato, ker so rezultati samo pogojno uspešni. Razbiti kristali namreč ne ostanejo taki za vedno, kmalu “pozabijo” da morajo ostati narazen in se spet začnejo združevati. Uporabnost je torej zelo vprašljiva, edina resnično delujoča zadeva je sol v ionskih izmenjevalcih (vgrajeni so v pomivalnih strojih), ki vedno deluje 100 procentno. O zadnjih dveh tipih pa raje ne bom dajal svojih komentarjev, ker v čari čara ne verjamem. Če so res tako dobri, naj sklenejo pogodbo z Whirlpoolom, da ob doplačilu njihovo napravo vgradi v pomivalni stroj. Ampak take pogodbe ni in je ne bo. Ker bi morala zadeva celo delovati….

Sicer pa ti že logika pove, da bi z resnično delujočo napravo lahko avtor v kratkem času postal svetovno uspešen in bogat človek. Ampak že kakih 4o let se s temi “čudeži tehnike” ukvarjajo skoraj izključno neki revni s.p. – ji.

Roman dobro si vse to napisal. Prav tako so pred 10 leti prodajali neke objemke za cevko dovoda bencina (pri avtomobilih), ki zmanjša za 20% porabo bencina. :)))
Če bi to delovalo, bi že sami proizvajalci avtomobilov montirali. Tko se pa vedno eni najdejo, ki prodajajo “meglo” raznim naivnežem in nevednežem. Ko pade zanimanje za določeno stvar se pa nekaj novega spomnijo….

Pri tem ni nobenga znanja o molekulah (fizike ali kemije) potrebnega, le malce osnovnega logičnega razmišljanja…da bi ugotovil, da so vsi taki izdelki larifari…