Zakaj so tapete danes tako osovražene?
Pozdravljeni,
z našimi adaptacijskimi deli naših dveh sob, o katerih sem na forumu že pisala, smo prešli iz gradbenih del na bolj prijetna opravila. Postavili smo že nekaj predelnih sten sistema knauf, ki nam jih pleskar pravkar kita in ravna z izravnalno maso. Moja velika želja za končni nanos pa je, da bi en kot sobe bil popleskan s tapetami v stilu Laura Ashley oz. z vzorci, ki so poznani predvsem za angleške in ameriške notranje opremljanje. Ko sem nekaj časa bivala v Angliji sem lahko z velikim navdušenjem spremljala njihove tehnike pleskanja in tapeciranja. Najbolj sem navdušena nad bordurami pod vrhom stropa. Bordure v starih viktorianskih hišah v Angliji so sicer narejene iz pravega štukadurja, a tega ne potrebujem.
Pri nas pa se vsi zgražajo glede mojih želja po tapetah. Prvi je mož, ki je slišal o tapetah vse tiste grozne štorije, kako jih potem vlečeš dol in ti pol ostane gor, drugi je pleskar, ki sicer tudi sam polaga tapete in pravi, da to ni več v modi in da ni v redu, tretji je knaufar, ki pravi, da bomo s tapetami popolnoma zmočili mavčno ploščo in uničili zid, če bi jih hoteli kdaj menjati.
Hudimamo no, pa saj imamo Slovenci kar dober okus za estetiko. Ne razumem, zakaj so vsi tako mahnjeni na pleskanje.
Povejte mi prosim še svoje mnenje, sem mar kaj spregledala pri tapetah. Seveda bi kupila kvalitetne tapete, na primer v trgovini Böhm v Ljubljani ali celo v Gradcu v trgovini Laura Ashey.
Hvala za vaše mnenje.
Sade
prva zadeva je asociacija s socializmom, ko smo vsi imeli vsepovsod tapete, druga pa ta, da pri nas nikoli niso reklamirali niti prodajali kakšnih kvalitetnih tapet. vse so bolj ali manj navadne papirnate.
tapete so lahko zelo lepe, vendar pri nas kaj takega res ne vidiš, sami pa ljudje ne upajo kar tako čarat, ker so videli v filmu ali reviji, ker moraš pol dol trgat itd., pa še knaufar jim tako reče…:)
tretja stvar pa je, da smo slovenci nagnjeni k temu, da se stvari hitro naveličamo, in skoz belimo, spreminjamo odtenke, prestavljamo pohištvo… sem že pravi psiholog…
Stena…
Okoli stikal za luč se redno umaže z rokami, okoli vrat se okruši, prav tako za stoli ali sedežno, za omarami se rada pojavi vlaga in plesen, deli izpostavljeni soncu spremenijo barvo, osenčeni pa ne, nekje bi človek popravil napeljavo, nekje bi postavil sliko pa si potem premisli….
In kaj je lažjega kot enkrat letno ali na dve leti vzeti v roke vedro in čopič, morda malo gipsa, pa je zadeva kot nova, čista, sijoča, sveža.
Pri tapetah žel temu ni čisti tako. Ponovno lepljenje ni prijetno opravilo, na njih se zob časa pozna prav tako kot kje drugje. Zato jim je tudi mesto v “aristokratskih” prostorih z nizko obremenitvijo in frekvenco ljudi. V vsakdanjih prostorih pa, vsaj zame, niso primerne. Smo preveč dinamični, da bi posebej pazili še na zid :)))
Hvala obema za vajino mnenje.
Tako eno, kot drugo je bilo zelo zanimivo. Da so bile tapete značilne za socializem nisem niti vedela, saj sem polovico svojega zivljenja prezivela na tujem, ker je bilo pleskanje nekaj cudaskega, razen v Angliji, kjer sem gledala pleskarko, kako nanaša barvo z gobo. Tako kot za avto prat. Barvo je stiskala na steno, da je dobila ta zmuckan videz, pa še bordure ji je naredila iz različnih tonov. So bile pa barve ubijalske. Dela sem spremljala pri neki ilustratorki. Dnevno sobo si je dala poslikati v močni alt rose oz. kaminsko rdeči barvi. Spominjalo me je čisto na stanovanje Adams family ali pri Draculi doma. Se pa tudi še dobro spomnim, ko sem prisla v Slovenijo sredi osemdesetih let, kako sem po večini domovih videla tiste pleskarije, ki so imele kot vrhnji sloj še vzorec. Sploh na podeželju je bilo to zelo in. Glede aristokratskega videza pa, no morebiti je to res. Tudi viktorianski stil v Angliji je nekako takšen.
Bom pa vesela še kakšnega mnenja.
Sade
Mi imamo montažno hišo in pred 25 leti še niso tako lepo stike obdelali, tako, da je bilo jasno, da se na knauf dajo tapete. Z odstranjevanjem nikoli nismo imeli težav, pa tudi gips plošče se ne namočijo prekomerno, čeprav so šle ponekod tapete zelo težko dol in smo jih kar močno namakali.
Smo pa ponekod dali tekočo tapeto, ki je večna in se jo da normalno barvat kot običajno steno. Imajo veliko barvnih variant ali pa bele, izgled imajo pa podoben kot “raufaza”.
Tekoča tapeta je iz celuloznih in bombažnih vlaken. Nanaša se jo s špohtlnom”. Dobi se jo v vrečki – suho, potem pa se jo zmeša z vodo in nanaša na steno. Pri tem se zgladijo tudi kakšne nepravilnosti na steni.
Mi smo dali belo v kuhinjo. Prej sem imela navadne, pa se hitro umažejo, vsako leto jih pa tud ne moreš menjat. Te nove sem že barvala z jupolom in se krasno obnese.
Mogoče je malo moteče to, da se po nanosu stene 2-3 dni sušijo in je to najbolje delat v času, ko se lahko prostor zrači.
Nam jo je nanesel kar iz podjetja Jerimax iz Mengeša. Niso najbolj poceni, so pa lepe in trajne, pa lepo se jih tudi obriše. Joj, koliko je kvadratni meter pa točno ne bi vedela, mislim, da je bilo okrog 3.000 SIT en kv. meter.
Aja, barve so lahko bele, ali pa vse do črne. Barvne variante so dražje in imajo ponavadi ene svetleče dodatke. Se pa da vse vzorce vidit, kako izgledajo. Imajo vse vzorce na panojih.
Tukaj sem našla tudi en naslov, če koga kaj več zanima.
http://tux.kabi.si/si21/modules.php?op=modload&name=XML-news&file=index&cat=63&ShowContent=12300
Malo pozen odgovor, pa vseeno: danes malarji delajo vse sorte, spet so v modi razni vzorčki, potem takšno pleskanje s posebno starinsko patino (neenakomerno pobarvano), štukature iz gipsa ali lesa, ki jih potem ustrezno pobarvaš, tako da se ti res ni treba bati, da boš imela puste stene, tudi če se ne boš odločila za tapete. Belež je skratka bolj praktičen od tapet, mislim, da je to glavni razlog, da so padle v nemilost.