Colarce ali opažen plošče
Pozdravljeni,
nadaljujem svoj post Adaptacija tal/stropa.
Potem, ko smo se precej mučili s tem, kaj naredili z lesenim stropom, ki nam je ob adaptaciji sten nepričakovano padel na glavo in ta problem vseeno rešili ne z betonsko ploščo ampak z novim lesenim stropom, smo se zdaj znašli pred novim problemom.
Na zgornjo stran tramov, ki ga želimo urediti za bivalni (podstrešni) prostor smo želeli dati opažne plošče, ker so se nam zdele najbolj idealne. So čvrste (križno lepljenje), impregnirane in ravne. So pa tudi drage. Najcenejša opcija so gotovo opažne plošče druge klase Lip Bleda, a pri najinih 60 m2 je strošek samo za plošče še vedno 150.000 SIT.
Druga cenejša opcija so seveda colarice ali še bolje deske debele dve coli. Doslej sem vidla negativne vidike v tem, da deske niso suhe (tiste, ki pa so, so enaka cene kot opažne plošče), da se skrivijo in niso impregnirane oz. bi jih morali nesti mizarju in tako naprej, kar bi strošek ponovno povečal.
Torej, doslej sem vedno mislila, da so opažne plošče optimalna stvar. Danes pa nam je razložil nek lastnik žage, da je potrebno upoštevati, da so opažne plošče vseeno le iz ostružkov in da ni primerjave s kompaktnim lesom.
Kaj vi predlagate?
Hvala za nasvete
Sade
Če začnem od zadaj. Priznam, da ne vem iz česa so opažne plošče, ampak močno sumim, da so iz ostružkov. Mislim, da njihove lastnosti, tehnologijo izdelave in njihove prednosti ti bolje poznaš od tistega “žagarja”. Kar se tiče nosilnosti je verjetno nepomembno kaj boš uporabila, saj bojo (tako predvdevam) položene prečno na primarne lesene nosilce, ki pa so dovolj blizu (verjetno je razmak okoli enega metra, maksimalno 1,20), tako, da vprašanje nosilnosti ali uporabnosti (deformacije) ni problematično. Moje skromno mnenje je, da moraš upoštevati t.i. konstrukcijske parametre (kaj je lažje za manipulacijo, obdelavo, vgradnjo) in s tem povezano končno ceno vgrajenega lesa (pri colarcah si umno predvidela še dodatne stroške, na katere prvi hip niti ne pomisliš). Kakšen arhitekt, ki ima izkušnje z adaptacijami in rekonstrukcijami, bi ti moral pravilno svetovati, glede na izkušnje, gradbene detajle in prakso, ki jo naši izvajalci obvladajo.
Jaz osebno bi verjetno izbral opažne plošče.
Pozdravljen Sith,
hvala za tvoj odgovor. Medtem, ko sem napisala ta post, smo se vseeno že odločili za opažne plošče. Vse bi namreč govorilo v prid colarcam, pozabili pa smo na pomembno dejstvo, za katerega midva z možem, ki nimava pojma o lesu, nisva pomislila. Noben ploh nima enako debelega roba kot drugi, vsaj v večini. To pa bi pomenilo, da bi jih morali dati naprej v sušilnico, nato pa še mizarju, da jih postruži na enako višino. Vse skupaj nam je časovno pa že res too much.
Glede arhitektov pa midva nisva imela sreče. Nočem jih sicer obsojati že vnaprej, a večina ni imela izkušenj z materiali, imajo pa seveda dobre ideje za razporeditev prostora.
Bolj nam bi prišel v poštev gradbenik, pa žal nikogar ne poznam in tako si pomagamo malo z znanjem zidarja, lokalnih starih mojstrov, s prijatelji in seveda forumom. In ko vso znanje namečeno na kup, dobimo ven še kar spodobno čorbo informacij.
Razmak med tramovi pa je, ne boš verjel 8 do 12 centimetrov. Tako sva se odločila zaradi razpona sobe (5,60 cm).
Pozdravljen
Sade
Ne, res ne verjamem, da je razmak med stropniki med 8 in 12 cm (če pa sta to res naredila, bi bil strošek za statika manjši od razlike, ki bi jo plačala za, po nepotrebnem, potrošeni/prihranjeni les). Verjetno se ne razumeva in ne govoriva o isti stvari. Kar se pa tiče vajinih pomislekov glede odstopanj v debelini desk, pa je verjetno neupravičen. Verjetno zato, zopet predpostavljam, ker je opaž o katerem trenutno teče beseda vrhni sloj medetažne nosilne konstrukcije, na katero so položeni še nekonstruktivni sloji. Praviloma se na to položi kakšna paroprepustna folija, nanjo pa “trde” izolacijske plošče, ki so sestavni del t.i. plavajočega poda. Ker pa te izolacijske plošče le niso tako “trde”, poleg preprečevanja širjenja zvoka po konstrukciji služijo še kot izravnalni sloj in s tem postanejo odstopanja v debelini spodnjih desk (to kar tebe skrbi) nepomembna (govorim o velikostnem razredu do par milimetrov). Na te izolacijske plošče pride nosilni sloj končnega tlaka (pri rekonstrukcijah lesenih stropov običajno kar dve (zamaknjeni) plasti iverke (2x12mm?), na katero se zalepi zaključni tlak (parket, ploščice,…).
Sith, pozdravljen,
hvala za tvoje mnenje, ki ga zelo cenim, saj lahko iz tvojih odgovorov razberem, da si dober poznavalec gradbenih zagat.
Glede razmaka tramov se nisva napak razumela. Res so narazen le od circa najmanj 8 do maksimalno 18 cm. Tudi pred tem so bili tramovi zelo na gosto postavljeni, tako da sva se odločila, da 20 prejšnjih tramov zamenjava z 18 novimi. Smo jih pa montirali zdaj tako, da bomo lahko brez težav križno na njih položili opažne plošče v dolžini 1 m.
Skratka, je kar zabavno pri nas, na trenutke pa tudi utrujajoče, še sploh, če imaš opravka s kakšnim mojstrom, ki čisto znori, če mu ženska pride z računalniškim načrtom tramov (no načrt je narisal mož), tako kot danes gospod tesar.
Lahko pa po tej poti pohvalim našega zidarja, ki je pravi angelček. Res, je prvi obrtnik, ki dela z dušo in srcem in se imamo vsi zelo fajn.
Pozdrav
Sade
Jjjjjjjelo, gradbeniki.
Hm, zanimivo razmišljanje.
Vendar sem parv pošteno globoko prepričan, da je izbor opažnih plošč metanje denarja skozi okno. Brez zamere, vendar kot kaže, ga imata dovolj.
Opažne plošče so narejene iz treh slojev jelovine (smreka, jelka) in sloji so debeline 8 mm. Tako se dobi končna debelina 24-25 mm. Uporabljajo se za opaže, po domače, šolnge, ker se zaradi svoje vezane konstrukcije skorajda ne deformirajo. Impregnirane so za zaščito proti vodi in betonska voda ne prodira tako globoko v les. Skorajda praviloma so rumene barve, saj se zelena impregnacija zaradi škodljivosti ne uporablja več.
Krepko sem presenečen, da uporabljaš termin colarce.
To so deske, debelin 25 mm, dve coli (hm, kako dolgo je ta izraz že iz uporabe!), pa so plohi in je debelina 5 cm. Resnično nepotrebna debelina.
Pa še nasvet iz stropov in podov:
glede na to, da je stro v vajinem stanovanju, sama izvedba naj bi ne bila problem.
Prvo na nosilce s podnje strani pritrdiš polivinl folijo in potem montiraš strop. Kakršen koli že: lesen ali gips plošče.
Šele nato se seliš v zgornje nadstropje.
Med nosilce položiš izolacijo, mehko. Izredno priročen je bil nekdanji Novoterm. Sedaj je pač neka nemška firma, vendar je material isti.
Potem nosilce zapreš z takoimenovano parno zaporo, kar je imenoval Sith.
In sedaj pride na vrtso slepi pod. Najboljše so smrekove deske in imajo razmak med sabo tam okrog centimetra. Tako omogočiš dihanje lesu.
Naslednji sloj pa je priprava za finalni pod, pa naj si bo to podložni beton (ja, prav si prebrala!), kateri je armiran z 6mm betonsko mrežo, naj si bodo to iverne talne plošče ali vezana plošča.
In na tako pripravljen pod se doda finalni sloj.
To, kar sem ti napisal je iz lastnih izkušenj, ko smo obnavljali stare hiše v Sloveniji. Zadeva se obnese.
Še vedno pa ne razumem, zakaj toliko lesa tako na gosto. Razmak je premajhen, pravzaprav bi reskirala še malo več, pa bi imela cel poln masivni lesen strop :).
Pametno bi bilo najti statika, da vama izračuna dejanski potreben les.
Pozdrav
nobody, Phoenix, AZ
Pozdravljen nobody,
hvala za nasvete.
Nisem gradbenik in se tudi ne spoznam na les, zato sem pač pobrala izraz colarice od tistih, ki so mi ga ponujali. Kako pa bi ti temu rekel danes? Seveda pa sem mislila na plohe debeline 2,5 cm, ne na opažne plošče, za katere sem slišala, da sem jim reče tudi bosanke ali kot si napisal sam, plošče za šolongo.
Da so opažne plošče drage, vem, pa tudi to, da se nam ta strop že nekam hudo draži. Sva pa videla, kakšno škodo nama je naredila streha, ki je puščala. Živiva namreč v veliki stari hiši, v kateri je več lastnikov. Kvadratura strehe pa je vsega skupaj okoli 400 m2. Zaradi nesodelovanja sosedov sva dolgo rabili, da smo lahko prekrili streho. Preden smo zamenjali strop, o katerem ves čas pišem, smo namreč na zgornji strani imeli nek premaz iz betona/malte/trstike/vse skupaj (ne vem točno kaj). Menda zaradi požarne varnosti. Nikoli nismo pogledali pod to plastjo, zato tudi nisva vedela, da nekaj tramov popolnoma zgnilo.
Iskreno rečeno, res ne vem, kaj narediti. Opažne deske so kompaktne in zaščitene proti vodi. Colarice pa pač ne. Oziroma se pri njihovi pripravi tudi že počasi približujem podobnemu znesku.
Bomo že nekako.
Hvala vseeno za tvoje mnenje. No glede denarja pa. Preveč ga ni, a saj poznaš tisti pregovor, Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.
Lep pozdrav
Sade