vlažna stena
V sobi imamo pozimi na eni steni vlago in posledično plesen. Gre za zunanjo severno steno, ki je zelo mrzla. Na tej steni imamo omaro, saj. je drugam ne moremo dati.
Znanec je predlagal, da na to steno nalepimo stiropor. No, ne vem, a se heca ali misli resno. Prosim za nasvet, če je že kdo kdaj reševal tak problem s stiroporom!
Če prilepiš stiropor na notranjo stran stene, se bo tam stena popolnoma ohladila. Tako se bo plesen začela pojavljati na prehodu te hladne stene na druge, toplejše, ker se bo tam vzpostavilo rosišče. Se pravi, da boš plesen samo premaknila drugam. Zaresno bi ti pomagal stiropor samo na zunanji steni, se pravi – nova fasada. Poskusi še z večjim odmikom omare od stene. Je pa res, da ima plesen osnovo verjetno že globoko v ometu in je tak ukrep ne bi sam od sebe odpravil. Prej bi morala dodobra mehansko očistiti steno da odstraniš žarišče plesni, potem pa premažeš s kako strupeno barvo.
Jaz sem se kakih 5 let boril proti plesni z vsemi znanimi sredstvi. Nobeno ni zdržalo dlje od meseca. Po prenovitvi fasade je plesen v roku pol leta sama od sebe popolnoma izginila. Mimogrede… plesni so za zdravje bolj škodljive, kot si to mislimo.
Živjo,
ja, tole z zdravjem je še preveč res (alergična – astma na določeno plesen). Jaz imam podoben problem, živim v bloku, stanovanje gleda na jugozahod z vsemi problematičnimi stenami. Špricala sem že z vsemi mogočimi toksičnimi pripravki, pa se kar spet pojavi. Kaka menjava fasade ne pride v poštev. Kaj sploh lahko še naredim? A ima kdo izkušnje s sušilci zraka (in, ali bi to sploh pomagalo)?
Hvala in lep pozdrav
Sama sem plesen zelo lepo odpravila -najprej z večkrat dnevnim zračenjem prostora nato pa z varekino. To sem zlila v šprico in našpricala po plesnem delu in to sem naredila lansko leto na začetku zime, ko se je začela, in glej ga zlomka, celo lansko zimo in letošnjo sem imela mir z njo.
Varekina malo časa smrdi ampak učinkuje.
Plesen je posledica kondezacije vodne pare na steni. Do tega pride zaradi prenizke temperature na notranji strani stene.
Najboljša rešitev je izolirana fasada od zunaj. S tem plesen popolnoma odpravimo in hkrati prihranimo pri ogrevanju.
Pojavljanje plesni se močno zmanjša (oziroma prepreči – lastne izkušnje) z zračenjem prostora večkart na dan. S tem zmanjšujemo relativno zračno vlago v prostoru. (če je manj vlage v prostoru se je posledično tudi manj kondezira)
Zmanjševanje pojavljanaja plesni je možno tudi s pregrevanjem prostora, kar pa je zelo draga rešitev. Če se dvigne temperatura v prostoru, se dvigne tudi temperatura na steni, pri višji temperaturi pa je kondenzacija pare manjša oziroma do nje sploh ne pride.
Četrta rešitev je z raznimi strupenimi premazi (varekina, jupol citra,…), kako pa le ti vplivajo na zdravje pa ne vem.
Omaro pa le čimbolj odmakni od stene, pa čim več luftaj!
LP Botr
Da še jaz dodam svoj lonček. Vse kar piše v zgornjih postih je res. Naj dodam k vlažni površini zidov (izvoru plesni) še kapilarni vlek vode iz temeljnih tal po zidu. Do tega pojava prihaja pri starejših objektih brez ali s slabo hidroizolacijo na stiku z zemljino. Če je tvoja soba v pritličju starejše (oziroma nepravilno zgrajene novejše) hiše je to lahko tudi eden od izvorov vlage. Še kar se tiče nasveta tvojega znanca: lahko, da pomaga dodatna toplotna izolacija na notranji strani (alternativa stiroporju je lahko tudi pluta), vendar morajo biti drugod stene toliko toplejše oziroma bolje prezračevane, da ne boš, kot pravi Roman kondenzacije samo prenesla na zaključek notranje TI. Seveda ne sme biti kapilarne vlage, ker v tem primeru bo tudi prišlo samo do selitve problema na drugo lokacijo.
Živjo,
hvala, Saša, za idejo z varekino, najbrž bom še s tem poskusila.
Sicer mi pa zdaj ni nič kaj dosti več jasno, namreč, živim v 4 leta starem bloku, v 3. nadstropju od 4ih. Plesen se pojavlja samo po zunanjih stenah, v vseh teh prostorih je CK. Temperatura je pozimi cca 24 do 25 stopinj, ponoči CK ugasnem, zjutraj je vsaj 22. Spomladi in poleti je temperatura bolj konstantna, vedno nad 24 (žal). Zračim vsaj nekajkrat dnevno, že kak mesec imam praktično ves čas odprta okna v škarje. Nihče drug v bloku nima tega problema. Stanovanje je obrnjeno na jugozahod, kar pomeni, da je poleti občutno pretoplo, pa tudi pozimi se sonce kar upre. Bom poskusila z varekino, bomo videli.
LP
Tako vlago je brez korenitih gradbenih posegov zelo težko trajno odpraviti. Sploh je problem, ker imaš večstanovanjsko hišo in drugih ne zanimajo tvoje težave , hiša je pa le prevelika ,da sama vse skupaj financiraš…..
Morda med cenejšimi postopki omenim odkop zemlje ob zidu, izoliranje in potem nasutje gramoza z vstavljenimi drenažnimi cevmi, ki bi pritiskajočo vodo iz okolice odvajale stran od hiše.
Nekoč sem tudi zasledil, da neko podjetje dobesedno prereže zid in v režo nabije jekleno ploščo, ki preprečuje nadaljno dviganje vode.
Žal brez večje investicije najbrž ne bo šlo….
Ja varekina zihr pomaga. Najprej z vlažno krpo zdrgneš dol vidno plesen, malo počakaš in potem z razredčeno varekino namažeš ali pošpricaš po problematičnih mestih. Prostor nato temeljito prezračiš-po možnosti za več ur.
Vendar ne smeš obupat, če prvič plesni popolnoma ne uničiš. Mi smo imeli v stanovanjski hiši res dobesedno črne stene od plesni. Z varekino smo 2x letno mazali stene in po 3 letih ni nikjer niti pikice več. Veliko uspeha……….
Kolikor je meni poznano sta na voljo dva načina.
1. Kot je že omenil Roman, rezanje zidu z vstavljanjem hidroizolacije, ki je običajno ena od bitumensko obdelanih folij. Pri tem posegu zid režejo približno po 1 m dolgih odsekih, vstavijo HI ter fugo zapolnijo z malto. Tudi jaz sem že slišal za vstavljanje rostfraj pločevin. V tem primeru gre celo za poseg brez rezanja zidu, saj pločevino med vibriranjem dobesedno vtisnejo v fugo med dvema vrstama opek. Predvidevam, da je slednji postopek precej dražji, izvaja ga verjetno bistveno manj izvajalcev, je pa kakovostnejši. Oglase za rezanje zidu verjetno dobiš v kakšnem časopisu ali oglasniku, tam ti bojo povedali tudi ceno. Če se prav spomnim je približno 20 DEM za en meter 20 cm debelega zidu.
2. Injektiranje zidu s silikonsko emulzijo, ki zapolni pore v zidovini ter tako prepreči kapilarni vlek. Pri nas jo izdeluje Kema Puconci (verjetno pa je na tržišču še kdo), imenuje pa se, če se ne motim, Kemasol. Poglej na njihovi spletni strani, kjer boš verjetno dobila tudi tehnični list za ta izdelek. Če je človek relativno spreten, lahko to izvede tudi sam. Moje skromno mnenje je, da z injektiranjem kapilarnega vleka ne ustaviš 100%, vendar je še vedno dovolj kakovosten postopek, da je vredno poskusiti.
V obeh primerih pa je priporočljivo odstraniti vsaj del ometa ter izvesti posebni sušilni omet (tudi tega delajo v Kemi). Ta omogoča sušenje zidu in preprečuje kapilarni vlek po navadnem (običajno podaljšana cementna malta) ometu mimo izvedene HI. Vsekakor pa veljajo še vsi ukrepi, ki so navedeni v teh postih, še posebej pa kvalitetno prezračevanje (še posebej če ste že vgradili nova kakovostna okna).
za majhne prostore je idealna stvar tudi nov proizvod HIPO, ki ga lahko kupiš v vseh bolje založenih trgovinah. majhna škatlica z velikansko močjo vpijanja vlage. sem imela grozne probleme s špajzem, ki nima oken in prezračevanja, vse je bilo črno od plesni: od sten do stvari, ki so bile not. zdaj pa ta škatlica kar vidno vpija vlago. v enem mesecu se je nabralo več kot dva deci vode. zaenkrat sem zelo zadovoljna. kako se bo pa dolgoročno obneslo, pa bomo videli.
Zanima me, če ima kdo izkušnje s sušilnim ometom – kako se obnese – kakšen je bil vaš problem vlage.
Imam novogradnjo in se mi je po dveh letih na določenih kletnih strenah pojavila vlaga. V tem trenutku ne vem vzrok te vlage – ali ke to kapilarna vlaga ali je kje spustila hidroizolacija.
Največji problem pa je to, da imam v kleti gips omete, ki so zelo občutljivi na vlago.
Glede kapilarne vlage me zanima, v kakšni količini se ta lahko pojavi – ali je možno, da na tleh potem stoji voda?
Za vsak odgovor hvala.