prava ljubezen
Kako veš, da je ljubezen obojestranska, da ni enostranska. Kako veš, kdaj spoznaš pravega- pravo.Kako prepoznaš pravo ljubezen da je on tisti pravi.Že nekaj časa me muči to vprašanje a nikakor ne pridem do pravega odgovora. Če ima kdo kakšne izkušnje s tem naj mi prosim pove? Hvala za vaše odgovore.Vesna
Veš kako ti bom rekel, nikoli ne moreš vedeti, samo v eno si lahko prepričana, da sama pri sebi veš, kdaj je ljubezen prava, kdaj resnično ljubiš brez ovir in zadržkov. Na žalost smo odgovorni samo zase in živimo svoje življenje. Kakšno živi drug človek mora vedeti on sam.
je par es, da če se prepustiš svoji energiji, da deluje tako kot želi, bo tudi poiskala takšno energijo. AMpak mi vse preveč iščemo partnerja glede na videz, izobrazbo, status, življenske razmere, kot pa na resnično ljubezen.
PArtnerja smo si zamislili in sedaj iščemo tak ideal. ŽAl tega ni, partnerja bi morali začutiti. Zamisli si, da si slepa, vse kar slišiš je njegov glas, še predno bi bila skupaj, bi ga morala začutiti in šele anto, ga bi otipala, kakšen je, ampak tak kot je bi ti bil všeč, čeprav bi se komu zdel grd. ZAklaj? Ker ne bi gledala z očmi.
Primož
Oj
Primož tole si napisal več kot odlično;
“Zamisli si, da si slepa, vse kar slišiš je njegov glas, še predno bi bila skupaj, bi ga morala začutiti in šele anto, ga bi otipala, kakšen je, ampak tak kot je bi ti bil všeč, čeprav bi se komu zdel grd. ZAklaj? Ker ne bi gledala z očmi.”
Spoznaš človeka s katerim lahko govoriš ure in ure in čas v njegovi družbi dobesedno leti. Ko ga ni ga pogrešaš, misliš nanj in si želiš samo za trenutek slišati njegov glas, nasmeh. Čakaš trenutek, da ga zagledaš, drhtiš v pričakovanju in ga iščeš v množici.
Pa vseeno se na koncu poraja vprašanje. Kaj pomeni ljubiti, ko pa se ob vsem tem še vedno počutiš kot, da nekaj manjka? Iščeš nekaj kar mogoče ne obstaja ali pa manjka skrivnostni ključ, ki mu preprosto pravimo ljubezen a prinese še mnogo drugega kar se ne da opisati a vendar čutimo in se zavedamo. Torej kaj pomeni ljubiti?
KO boš spoznala nekoga, ki ga boš čutila, boš vedela….Po moje je energije , ki posameznika poveže tisto kar meni pomeni ljubezen…Energija , ko nekoga čutiš, ko ni treba spraševati kaj je , ker energije to povedo. Moraš pa odmislit vse tisto, kar nas pred energijo pritegne…videz…izobrazba..status..
Če sem iskrena sem dolgo časa iskala to…imela veliko takšnih in drugačnih vez …in spoznavala v njih kaj si želim in česa v življenju ne maram. Ko sem nehala na silo rinit v vezo in nehala iskat je pa prišel v življenje fant, ki ga čutim…..veš kdaj je tisto…če zaupaš srcu in če veš kaj želiš …boš začutila to…
Ljubezen, spoštovanje, razumevanje..skupni cilji, skupne vrednote …želje in interesi je bilo meni tisto, kar sem si napisala na listek KAKŠNEGA partnerja hočem….in ga kar nekaj let nosila v denarnici ….in prebirala vsakič ko je prišel v življenje nekdo….ki to ni bil….Ampak vse lepo in vse slabo kar se mi je zgodilo …mi pomaga, da sem sedaj hvaležna za to kar imam in upam da tega ne bom pozabila in upam da mi nikoli ne bo samoumevno da je tako…ampak da se bom še naprej trudila in ljubila ter spoštovala..
Sigurno pa veš…takoj ko gre stran strah, jeza, razočaranje in takoj ko zaživiš brez pričakovanj
Ojla 🙂
res lepo napisano, tudi lepo mišljeno. Pa vendar se mi zdi, da ne moremo zadeve kar tako poenostaviti. Ali vemo, kako slepi čutijo, zaznavajo? Mislim, da si tega ne moremo predstavljati. Lahko resda za hip zapremo oči in se poskušamo postaviti v njihov “položaj”. A vseeno potem pokukamo in VIDIMO svet v novi, drugačni podobi.
Strinjam se, da veliko pomeni glas, pogovor… ampak sama imam dva zelo dobra prijatelja, s katerima se veliko pogovarjam, tudi zelo osebne zadeve, čas z njima (ne hkrati z obema – seveda) mi tako hitro beži, nikoli ni dovolj časa, vedno ostane en kup nedorečenega, pa vendar sta to “le” prijatelja, ki s čustvom ljubezni nimata nič skupnega.
Enostavno nekaj manjka. Ljudje smo naravnani vizuelno, predvsem pa nam mora oseba “zadišati”, ampak res dobesedno zadišati. Žal se nas večina te sposobnosti ne zaveda in to menda počnem podzavestno. In prepričana sem, da je tudi pri slepih tako.
Seveda je enkratno, če nam je ta oseba vizuelno všeč, če se lahko z njo v nedogled pogovarjamo, če imamo skupne interese… Sama sem zadnje čase veliko razmišljala o sebi in svoji pred kratkim razpadli zvezi. Ker je bila moja želja po ljubezni in moja ljubezen tako velika, sem preslišala svoj notranji instinkt, ki mi je že od samega začetka govoril, da ni vse tako, kot bi moralo biti. A sem si zatiskala ušesa.
Ni dolgo tega, kar sem gledala en film, ko se je tudi glavna junakinja spraševala, kaj je to ljubezen? Dobila je naslednji odgovor:
“Dekle verjemi, ko bo prava ljubezen, boš to vedela!”
Ljudje poslušajte svoj notranji glas – ta veliko ve!!!
Mandolina
Hvala za vaše odgovore.Sedaj ste mi malo razjasnili pojme in odprli oči da malo bolje razumem kaj je prava ljubezen. To, da si v njegovi bližini , da čas hitro mine, da spoznaš koliko podobnih lastnosti te veže s to osebo pa vendar še vedno te nekaj vleče k njemu pa čeprav še nista skupaj. Ne znam si to še najbolj razložiti. Ko bom pa enkrat ga srečala in spustila v svoje srce , takrat bom drugače dojemala pravo ljubezen kot sedaj. DSedaj mi je maslo še zamegljena. Vesna
Ja, Primož, tole si pa res napisal kot kak profi, kar do srca ti seže… 🙂 In evo, to je to! Tisti moji posti malo spodaj…ti praviš: “Parnerja smo si zamislili in sedaj iščemo tak ideal.” Ne, pri meni res ni bilo tako, prisežem. Saj sem imela v glavi oz. še imam nek približek, kakšen naj bi moj partner bil, pa vem, da so take popolne kombinacije itak nemožne. :))) Ta, ki mi ne da spati, se je kar zgodil – ni tak, kot sem si ga zmišljala v željah, je drugačen in ni me pritegnil s tem, da bi imel vse, kar sem si zamišljala. V bistvu je precej temu nasprotje. Zgodilo se je kar na enkrat, začutila sva se! Ista valovna dolžina, sorodna duša, drugi pol. Oba. Zato toliko težje razumem, vsaj v glavi, da za naju verjetno ne bo več skupne poti. Usoda??? K vragu! 🙁
Zdravo! Ne bi se strinjala s tabo, da je notranji glas kdaj napačen.Ne razumi me napak. Tudi jaz sem imela nekaj vez z napačnimi moškimi. Še najbolj se spominjam veze s 15 let starejšim poročenim moškim v katerem sem našla nadomestilo svojega očeta, ki mi ni znal dati očetovo ljubezen. A po nekem času sem ugotovila, da mi ta ni bil namenjen. Nato sem spoznala drugega s katerim sem bila skupaj dve leti. Ugotovila sva, da nimava skupnih ciljev zato sva se prijateljsko razšla.Sedaj že 5 leto teče, ko sem sama. Vem, da vsak, ki ga srečam na poti mi je dragocena izkušnja na poti do pravega. Čas bo pokazal svoje ali ga bom kdaj srečala ali pa nikoli.Se ne obremenjujem več s tem, ker je življenje preveč dragoceno ,da bi se ga splačalo zapravljati za take malenkosti. Lep pregovor pravi upanje umre zadnje. Vesna Hvala za vse vaše nasvete,
sicer, je že dolgo tega kar ste pisali o tej temi, ampak bom vam jaz opisala svojo zgodbo prave ljubezni. na začetku, ko sma se spoznala se mi je on zdel, zvišen, aroganten, egoističen človek, nakar sva se začela čisto slučajno pogovarjati na kavici in spoznala, da ni takšen človek kot sem si predstavljala. tako da ni vedno vse v prvem vtisu. oba sva bila takrat še v drugih zvezah, najino prijateljstvo pa je samo raslo in raslo, čustva so postajala vedno bolj močnejša, ko sva oba spoznala, da bo potrebno nekaj narediti za lastno srečo. veliko vode je preteklo, 2 leti sva se iskala, zgubljala, spet najdla, spet zgubila, ko je prišel ta dan, da lahko sedaj rečem, da je to to. enostavno čutim da po več kot 2 letih iskanja drug drugega je on človek, ki lahko rečem, da si življenje brez njega ne morem predstavljati v prihodnosti. težko je opisati, kakšna so ta čustva, kaj čutiš, to ve vsak posameznik zase, ampak tako kot me on dopolnjuje, izpopolnjuje in mi nudi vso zadovoljstvo, ki sem ga prej iskala je nepopisljivo. ko te pozna tako dobro, da ne moreš niti biti jezen nanj, saj dobro ve, kako se boš odzvala, ko ve kaj reči,…milijon stvari je..enostavno veš in začutiš da je to to. in on je..
Tole mi je pa ušeč.
Čeprav sem že nekaj časa sama vem, kaj je prava ljubezen.
Vsem na dušo polagam preberite si tole knjigo:
Formule ljubezni – Ne zapravimo življenja v iskanju prave ljubezni
Večina ljudi se obremenjuje z predstavami, ki so si jih ustvarili v svojih glavah, je že zgoraja v foromu napisano. Pa veliko je tega.
Prava ljubezen je ljubezen, kjer preskoči najprej sexualna iskrica (ali pa energija) pa ni identična z zaljubljenostjo, zaljubljenost mine v 6 mesecih. Večina ljudi misli, da je prva stopnja ljubezen zaljubljenost pa ni.
Ljubezen je nekaj več, kar traja večno. To zelo dobro piše v zgornji knjigi. Ko jo boste prebrali vam bo tudi jasno zakaj je toliko nesrečnih zakonov, ker stvari ne štimajo na vseh ravneh, kaj vse uklučuje ljubezen. Ljubezen je zelo širok pojem samo treba ga je razumet z vsemi posledicami, ki se vežejo na ta pojem. In če tukaj stvari ne štimajo potem veste odgovor, je čas za odhod.
Recepta, kako izboljšat svoje življenje in odnose, ne boš našla nikjer. Ne pri psihologih, ne pri psihoterapevtih, ne v knjigah, ne na delavnicah … vsi ti kažejo samo pot, več različnih poti in ti predstavljajo, kaj lahko (po vsej verjetnosti) doživiš ob poti, če slediš temu in temu.
Odločitev, kako, je pa povsem na tebi.
Pozdravljeni!
Po nekaj letih premora se zopet oglašam.Rada bi sporočila svojo izkušnjo.Od takrat, ko sem nazadnje pisala to temo sem spoznala kar nekaj fantov to so bile bolj kratke veze nič kaj resno.Pred 3 leti pa sem spoznala nekoga, ki mi je segel globoko v srce.Bila se, z njim 4 mesece,Ostala sva prijatelja in sva še danes.Res, da se ne dobivava in hodiva na zmenke, pijače,kino… a vidiva se nekajkrat v mesecu in tudu kdaj pa kdaj se slišiva po tel.kdaj si tudi piševa preko mejla.Nič se ne slepim in tudi na silo nič ne grem ampak poslušam svoj glas srca.Prepuščam času čas, naj se zgodi kot se mora.Če sva si namenjena bova prišla skupaj, če pa si nisva pa tudi prav.Puščam v svoje življenje tudi druge moške, ki mi prekrižajo pot, če so po mojem okusu. Verjamem, da se bo zgodilo tako kot je prav.
To je moja izkušnja.
Lp.Vesna
Čas sam od sebe ne bo ničesar naredil. Ti si ta ki lahko kaj naredi in si ustvari nove priložnosti…
Če bi Napoleon samo prepuščal času čas in nič naredil v smeri prevzemanja oblasti, verjetno nikoli ne bi postal “Napoleon Bonaparte”, ampak bi bil eden od mnogih neznanih vojakov v zgodovini francoske vojske. 🙂
Ponavadi ko smo okupirani z neko osebo, v svoje življenje ne spuščamo drugih… Tudi če jih zavestno želimo spustiti, jih podzavestno zavrnemo.