Pozdravljeni,

tukaj en nesrečnik v ljubezni. Vedno se počutim v podrejenem položaju. Sem po prometni nesreči in nisem enak ostalim zdravim. Čeprav mogoče v malenkostih ampak zgleda odločilnih. Počutim se nesrečnega, ker nikoli ne morem dobit kar si želim.

Mogoče bo zdajle zelo grdo od mene, ampak nihče ne dobi tistega kar si želi, ampak vedno tisto kar potrebuje.

Ugotovi kaj je tvoj smisel življenja, zakaj je tako kot je in poišči novo smer, ko ugotoviš cilj, se stvari postavljajo na pravo mesto.

Primož

Fant,

verjetno ni tako hudo v smislu telesne izgube, kot to da se moraš sprijazniti da določenih stvari, ki so bile prej samoumevne ne moreš več početi. Življenje ni samo zdaj, bo tudi čez 10 let in takrat boš potreboval predvsem solidno službo, ki jo boš lahko opravljal brez večjega napora za tvoje zdravje. Zato ne obupuj, ljubezneskih priložnosti bo še kolikor hočeš, kar pa boš zdaj opustil ( mislim skrb za zdravje in dokončanje fax-a) boš pa pozneje težko nadoknadil.

Sama sem imela pri 24 totalko in sem zafurala študij, pa tudi koleno. Danes imam tudi težave z ledveno hrbtenico in sploh ne morem misliti na kakšen vzpon v hribe, smučanje, rolanje, potovanja z nahrbtnikom… ali žur do jutra. Vesela sem, da sem nakaj tega izkusila do nesreče, so pa ljudje ki ne razumejo kako to da jaz ne morem 3 ure na koncertu skakat, da ne gre več šotorček pa za 3 dni v camp… skratka da imam omejitve v vsakdanjem življenju. Jaz sem se sprijaznila, da gre vse bolj počasi in da sem stalno na zdravilih, pač ne pijem, niti ne hodim na zavbave, kjer je pijuckanje obvezni del druženja.
Še vedno ostane plavanje, savna…le oraganizirat sije treba drugače.

veliko sreče M.

Čeprav je bilo tole usmerjeno bolj na ljubezenske težave, z ostalim nimam velikih težav. Ah postaja vse preveč zakomplicirano. Imel sem tak občutek: bila sva s prijateljico več skupaj in potem….potem hočeš narediti korak naprej….in praktično stopiš za dva nazaj. Vsaka se ustraši prometne nesreče – razumlivo in kakor je videt nikoli ne bom dobil tiste ki jo ljubim.

Miha

preber kako motivacijsko knjigo… men je pomagalo..

Mogoče si malo narobe razlagate mojo nesrečo in tudi to kar doživljam. So stvari s katerimi se lahko sprijaznimo in so stvari s katerimi se ne moremo sprijazniti. Nesreča, ki je pomenila mojo prelomnico in tako rečeno delo vse od začetka (hoditi, govoriti, pisati…) je bila pri sedmih letih, preteklosti pred nesrečo se ne spominjam in je bilo po njej vse novo. Faks sem sicer že zaključil zdaj se je začelo okoli službe in možnosti nadaljevanja študija. Čeprav me moja poškodba (stanje) ovira pri iskanju službe, pa vendar ne izgubljam upanja v tej smeri. Ampak upanje ljubezni čedalje bolj usiha, prave ljubezni, ker se vedno počutim podrejenega in v ljubezni dobiti osebo, ki jo ne ljubiš z vsem srcem lahko pomeni kmalu konec veze.

Na neznanem mestu, ob neznanem času in s pravim namenom, te že nekje čaka. Samo do tja moraš še priti. Morda boš razočaran nad navadnostjo trenutka, brez glamourja in evforije, ampak sigurno bo ob pravem času. Oči na peclje in normalno živeti, ter se zavedati vsakega trenutka, pa bo.Živi samo za TA trenutek, ki trenutno je! Zdaj naprimer, si dobil delček mojih dobrohotnih misli tebi. Lepo se imej!

Za vsako rit raste palica… Je potrebno sploh še kaj dodati ?

Garanta za večno ljubezen ni pri nikomur. Se je pa fino počutiti varnega. Samo to še ne pomeni, da boš za večno skupaj.